“VČASIH SE JE DOBRO ZAZRETI V PRETEKLOST ,
DA LAHKO SVOBODNO POLETIMO V PRIHODNOST . ”
Silva Janež.

Saj veste – dragi moji ,
da
“Vedno ,
ko bežimo pred lastnimi problemi ,
na koncu-
srečamo samega sebe ; ”
s.j.

Danes smo se ,
z meni dragimi dušami,
pogovarjali na temo:

“Kaj nas je pogojevalo, da smo ? ! ”

Dobila sem vprašanje:

“Kako ti uspeva ,
zapomniti si vse detajle,
v vsem svojem Life- življenju”,

“Nimam pojma,
sem dejala;”

“Vem le,
da nisem
UJETNIK
preteklosti ,
ne
trenutka vpliva sedanjosti ,
še manj,
utopije prihodnosti;

Preprosto sem;

In zavedam se ,
da svojo resnico iščem sama;

To pa edino šteje;

Čeravno ni lahko ,
predvsem ,
ko ti tvoji dragi pokažejo “ogledalo “;

In da,
tudi zaradi meni dragih duš,
ki mi pokažejo kako me vidijo ,
do me čutijo,
se podajam na ta moja
” potovanja samoiskanja “;

In vedno znova si ponavljam :

” Močan si toliko ,
kot verjameš ,
da si ; ” … s. j.

Želim vam veliko poguma,
na poti iskanja svoje ,
ampak –
res svoje resnice;

Kajti zastareli vzorci ,
nam jemljejo pogum,
da bi poleteli svobodno,
svobodno,
kot ptica..

Naj se vem zgodi preboj ,
dragi moji ;

in krasno jesensko idilo vam želim,
v duši in v formi ;

vaša Silva.
Janež.

Ps: Na kratko ,
v vednost prijateljicam in prijateljem ;

Glede ne to ,
da mi kradejo identiteto,
in zapise ,
ki jih objavljam ,
s strani vseh vrst ” solzavih padlih Angelov ! “,
se bom-
pod vsak citat podpisovala..

Kajti :
eno je objava- /
s tekstom
in dodatki v celoti ,
ter s podpisom avtorja ;
da se rola po FB in sicer .. ;
kajti zame,
je to sprejemljivo –

saj se je določene osebnosti-
vse skupaj dotaknilo,
da je celoto moje objave in sicer ,
objavila na svoji strani ;

To ni kraja !

Misel se , enako kot knjiga , glasba , filmi delijo ;

Druga opcija ,
brez podpisa avtorja
in kompletne vsebine,
pa taji kdo za milijo stoji !!!!!

To ,
pa je kraja !

Tako sem –
pred leti,
v lastni bolečini zasledila tekst
ki ga je podajala spletna stran FB:
pod naslovom :
“Vsi smo Angeli “;

Na kičasto –
črno beli fotografiji.. jokajoče mladenke,
se je –
naenkrat znašel moj intimni tekst,
ob prerani izgubi soproga;

” Čutim dušo svojo ,
ne čutim tvojo ,
pogrešam jo” ……;

Brez podpisa:
Silva Janež,
Tekst je , tudi v moji zadnji knjigi ; ” Dotik – Touch ”

Poved je nastala
pred 6 leti ,
ko sem ozavestila ,
da sem ostala sama ,
brez sorodne duše;

Pa sem avtorico spletne strani pobarala ,
da se tako-
v kulturnem svetu ne dela,
saj je mojo izgubo
in žalost najinega sina bila huda,
in sem jo zapisala srčno
in spontano –
ob enih mojih likovnih del ,
ki je takrat nastala .

Pa mi je odpisala ,
da tudi A. Einsteina ,
ne citira !

Kasneje sem-
zaznala na desetine mojih objav ,
in to na kičastih foto objavah ..

Hudo,
res žalostno ,
da moji FB prijateljice in prijatelji ,
ne preberejo mojega teksta ,
ker je očitno predolg ,
in seveda ni pripopan na kako slkco solzave dečve!

Ker jim je tako najlažje ,
da kar koli objavijo na svoji strani ,
in jo širijo kot objavo
: “Vsi smo Angeli “.
in še nič koliko njih ,
ki sebe povzdiguje ,
ko si želijo PRIZNANJA

IN PREDVSEM DENARJA !;

UF !

Se pa ne sprašujem ,
ali ne čutijo ,
da so ti angeli padli !

Facebook ,
je-
pred kratkim ponudi
kratko inačico poneumljanja;

Zgledujoč se po Instagramu ;

Dodaš svojo zgodbo;

Pismo kul,
na prvo žogo.. !!

Nič mislit!!

Saj veste , da sem morala probati še sama ;

A ,
pazi ,
lahko sem le lajkala ,
ali pa pogledala vsebino,
a ta mi je hitro ušla ,
ali se ni premaknila.

Teksta pa nisem uspela prebrati ,
ker je bil tisk premajhen;;

Sem pač firbčna
in sočasno hvaležna za prijateljstvo
pa sem se potrudila
in sem še kaj –
pod objavo napisala ;

Poznate me ,
večina vas dolgo , dolgo;

In veste ,
da ne rabim srčkov .
zaradi tega ,
ker se to od vas pričakuje !!!!!!!

Danes se resnično sprašujem ,
kaj imam od tega ,
da objavljam svoje prebliske,
na tej internetni strani;

Na Instagramu mirujem ,
tudi na twitterju..

Imam svojo spletno stran :
www.silva.janez.net

Kajti,
jaz sem Silva Janež.
in ne bom pristala na odvzem identitete!

Danes je en tak poseben dan;

Pred mene postavljeno ogledalo ,
ni pokazalo le moje obličje,
moje psihe ,
čustev ,
fizičnega
in duhovnega..
ampak
mi je vzelo čas ,
da sem spoznala ,
da v medčloveških –
odnosih ne veljajo več pozornost ,
strpnost, sočutje…. itd ,

ampak
HITROST ,
da lahko vsem ugodimo ;

Da
o vse obči ljubezni ,
ki se nenehno rola po Fb
in je zavajajoča,
ne govorim ;

Površni smo ! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Na vseh področjih !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Danes je en tak poseben dan;
ko sem spregledala;

Bilo bi fajn ,
da se zamislite nad sabo
in objavljate nekaj svojega ,
kar znate,
bolje kot jaz
in nešteto vaših prijateljic – prijateljev ;
Zelo vam bomo hvaležni ;
In ,
če bomo delili ,
bomo avtorja z veseljem podpisali ;

Danes je zame en prav poseben dan ;
Lepo mi bodite , prijateljice in prijatelji,
na ta večer in sicer ;
Vaša Silva.
Janež.

TISTI ,
KI IŠČE –
KAR SE NE DA KUPITI,
MORA TO NAJTI SAM ; Silva Janež.

„Našla sem ga ! „

S krikom nemim,
sem zaplesala po peščeni plaži ,
ne oziraje se,
na začudene poglede prisotnih ..

Našla sem kamen v pesku ,
s tremi votlimi vdolbinami ,
v obliki kroga v sredini …

Kaj pomeni tak,
oziroma podoben amulet ,
so mi pripovedovali domačini –
res –
elementarni ljudje,
na moji poti okrog ekvatorja..

Kaj me je vleklo-
na ta –
bolj kot ne ,
samotna potovanja ,
nimam pojma ..

Le vsako leto,
sem začutila neverjetno nujo ,
da grem tja,
kamor,
civilizacija ni zašla ..

Prodala sem sliko ,
v katero sem dala vso svojo energijo-
in sem šla ..

Od danes na jutri,
je bila odločitev ..

in naslednji dan se že letela ,
v individualnem aranžmaju seveda ;

pripravljale  so mi ga moje tri prijateljice,
zaposlene
v turistični agenciji ;

Poznale so moje želje in dejstvo ,
da zame ,
ni bilo omejitev,
kajti ,
ta potovanja,
so bila moja pota samo- iskanja …

Na “tej poti samo -iskanja “,
sem vedno najela domačine ,
ki so me varno pripeljal med “elementarne”-
beri –
ta prave domorodce,
ki niso podlegli potrošništvu
in „sicer civilizaciji „

Z vodiči ,
smo si bili v vzajemno pomoč ,
v podporo ,
saj so me vodili skozi –
za nas- “nevarna področja “;

Z njihovo pomočjo ,
sem bila deležna velike časti ,
družiti se –
s sebi enakimi ;

Moji domači so mi tiho stali ob strani ,
le mama ,
me je nenehno ponavljala
in me v materinskem strahu opozarjala ,
da sem koj ,
ko sem prišla nazaj ,
za las ušla katastrofi.,
ki se je tam zgodila..

Le od kod ti to – mama …
Mimogrede ,
pogrešam te .

ISKANJE

Na vseh teh popotovanjih ,
sem se seznanjala, z modrostjo šamanov, ki so si bila zelo podobna;

Pa vendar ,
sem se vedno znova vračala,
in znova in znova iskala odgovore na moja vprašanja ..

In dobila vedno isti odgovor :

“To kar iščeš ,
boš mogla poiskati sama;! ”

Pri teh ljudeh ,
zlo ne obstaja;
kajti v njih očeh ,
se je lesketal ,
kot nebrušen diamant,
svoboden duh,
tega pa zlo ne ” mara “;

Zlo rabi prestrašene ljudi ,
s katerim strahom se napaja..

mi je postalo- zelo hitro jasno;

Ergo ,
pa mi le klikne čez čas ,
da sem
svobodnega duha ,
v sebi iskala …

A,
so mi vedno znova postavili na trdna tla ,
in mi dejali,
da sem že svobodna kot ptica,
v letu iznad našega vidnega horizonta ;

Njih odgovor je bil vedno isti:
da iščem nekaj drugega..

MALDIVI

Me niso mikali;

Mi je pa moj soprog,
sredi marca – nekega leta ,
kupil štirinajst dnevni relaks ,
na sanjskih otokih..

Hja ,
da bom za ziher varna ,
sem si dejala in seveda z veseljem sprejela dar ;

Nato sta me s sinom,
odpeljala na letališče na Dunaj ,
kjer smo v hotelu prespali ,
nato pa sta me pospremila-
na –
kot sta rekla-
otoček v obliki solze,
sredi Indijskega oceana,
kjer se bom naužila lepih vibracij ;

“To je moja zahvala”
mi je dejal dragi ,
saj sem te ” oropal ” ,
/zaradi službe/
za vsa najina –
naša potovanja;

Pa sem poletela,
proti mičkenemu otoku ,
katerega lahko obhodiš ,
zgolj ,
v 10 minutah;

PRIHOD:

Sprejem,
veličasten ,
a še bolj kot le- ta ,
je name naredil vtis ,
pogled na temo Indijskega oceana ..

Ok ,
vem ,
globina –
več kot deset tisoč km…

Ne bojim se ,
a.
takrat ,
ko smo v odprti barki ,
” dobesedno lebdeli ” –
nad razburkano temno gmoto pod sabo ,
pa me je pa res “stisnilo” ;

Vsak dan na otoku ,
je bil ,
kot ,
da sem v nirvani ;

Hiška nad samim morjem ,
in del tal je bil ” steklen ” ,
tako ,
da sem lahko pod sabo gledala ribice in sinje – azuro obarvano vodo, nad atolom ;

krasna restavracija ,
izvrstna hrana..
skupni z vseh strani neba odprti ” kavarniški prostori ” ,
glasba zvečer …
in ples po pesku ;
tam sem v razliko od drugih popotovanj ,
hodila zgolj bosa;

Čez dan pa,
plavanje z morskimi psi
in potapljanje –
do onemoglosti..

Turisti super ,
domačini zadržani ,
a prijazni;

Kdo bi si misli ,
da lahko tako hitro teče ura,
tam –
nad gladino globokega oceana ;

Pa smo spet tam ;

Moja natura !

Spet mi ni dala mira ;
in odločila sem se za ! “preskok..”

Skratka ,
ponujena nam je bila Šri Lanka ,
enodnevni zlet ,
bila je le nekaj milj stran ,
od mojega otočka
in kdo se ne bi odzval ” vabilu deželice ,
ki je še nisem obiskala “;

Ok,
potrebujem potni list
in nekaj keša-sem si dejala

Zato sem se napotila v trezor ,
da vzamem potni list in nekaj cekinčkov ,
za nakupe ;

V tropskih krajih je to pravilo ,
da spraviš dokumente in keš,
v trezor;

Na Maldivih ,
je to obveza ..

Mislim ,
da bolj zaradi lastne časti ,
kot zaradi možne kraje,
z njihove strani …

Dežurni mi odklene vrata trezorja in me pusti samo ;
Ko se vrata zapro ,
vzamem kaseto z dokumenti ,
a je ne dam na mizo ,
po predpisih ,
ampak sem improvizirala tako ,
da sem dolgo – železno kaseto ,
naslonila kar na kolena ;

Odklenem
in dvignem pokrov težke kasete,
ko se odprejo vrata sobe trezorja;

Naglo se ozrem proti vratom,
a v trenutku nestabilne drže, se
kaseta na kolenih zamaje
in me ,
s koncem pokrova,
z vso silo udari po mojem licu …

Po prvem šoku,
se hitro zberem,
spravim kaseto nazaj v sef ,
nato se poslovim od dežurnega
in odhitim v “skupni – družabni prostor “,
da poiščem pomoč …

Hitro mi razkužijo rano ,
ki je bila navidez nedolžna,
podobna piku obada ,
a ,
v realu globoka in boleča …

Z ledom v vrečki ,
se odpravim nazaj v hiško ,
se usedem pred ogledalo
in mrko zrem v solzne- sinje modre oči..;

Priznam ,
da ob videnem ,
zakolnem sočno !

Jezna ,
joj ,
kako sem bila nabita z negativno energijo …

Potem pa kar naenkrat dvom ..

Le kaj me je gnalo ,
da sem kamen ,
ki naj bi bil ” amulet ”
in sem se ga tako razveselila,
ko sem ga našla – odkrila,
vrgla v koš za smeti
!
nimam pojma !

Ali pač ,
zgubila sem vero,
v red Vesolja ;

Skratka,
nadaljevala sem ,
s samo pomilovanjem ,
si zrla v oči ,
vsake toliko časa ,
pa sem usmerila pogled na rano ,
ki je prenehala krvaveti ,
a ,
je zato še bolj bolela ;

Nimam pojma ,
koliko časa sem tako –
v samo pomilovanju in v jezi sedela,
ko me prešine misel :
„ Silva , odkod tak srd ?

Zakaj je kamen,
ki naj bi te ščitil
v košu ?

Se sploh zavedaš ,
da je ostrina pokrova ,
za las zgrešila desno oko .. “

Osredotočenje ;

Le –
od kod se mi je ta misel
-naenkrat –
prikradla,
saj ni imele nobene zveze ,
z verovanjem v amulete;

To je bila modrost ,
ki sem jo dobivala-
skozi leta druženja z domačini v krajih ,
kjer sem iskala..

A ,
nisem imela pojma kaj iščem ..

Solze so mi polzela po licu ,
ko sem jemala kamen iz koša za smeti
in ga oprala v oceanu ,
ki mi ga je ” podaril “, ter ga pustila čez noč v soju nebesnega oboda…

In da ,
našla sem tisto nekaj,
kar sem iskala;

Da bom precizna ,
bilo mi je dano spoznanje…
sicer skozi bolečino ,
pa vendar;

” KUPIŠ lahko VSE ,
A ,
MODROSTI NIKOLI ! ” … Silva Janež.

/ osnutek za blog: Samo -iskanje /

Prijetno si naredimo dragi moji;
vaša Silva .Janež.

“USPEH NAJ BO POSLEDICA,
NIKOLI CILJ “,
SEM SI,
-KAR POMNIM-
GOVORILA; Silva Janež.

Nekaj-
zadnjih objav dogodkov,
iz Festivalne dvorane v Ljubljani ,
ki deluje /v Plečnikovi stavbi/
skupaj s Pionirskim domom ,
me je opomnilo na leta,
ko sem tam ,
s sodelavci ,
“postavljala temelje “,
za novo ureditev tega zavoda;

Takoj po osamosvojitvi ,
sem se prijavila za direktorico – le tega;

Prejšnja direktorica je šla v politične vode ,
sama,
pa sem na Mestu LJ.
“pokrivala” šolsko , kulturno problematiko
in Univerzo;

Skratka ,
poznala sem dejansko stanje;
beri :
“pomanjkanje “,
na vseh nivojih javnih zavodov;

Na soočenju ,
s kadrovsko komisijo ,
sem jim predstavila devet točk ,
ki so se mi zdeli ključni ,
da Pionirski dom- CKM ,
zaživi v duhu ,
ki prihaja – s kapitalizmom ,
katerega smo si ,
skoraj soglasno izbrali ..

Imela sem več ponudb za delo
/to sem jim tudi povedala/,
ter jasno nakazala,
da pričakujem – najkasneje do konca tedna,
njih odločitev;

Ko sem začela z delom ,
nisem rabila veliko ” uvajanja “,
saj sem ,
kot uvodoma rečeno vedela,
kje so problemi in kje plusi popoldanskega učenja tujih jezikov , kulturne vzgoje, Festivalne dvorane
in Plesne šole Jenko ;
Sem pa imela kar precej dela s predstavitvijo programa za tekoče leto ,
prilagojenega –
novim tržnim razmeram;

Vem ,
da je bilo marsikomu nesprejemljivo dejstvo ,
da socializma več ni
in da
da ne bo nič več tako ,
kot je bilo;
.
.
.

Moji kolegiji so bili,
v razliko od vodenja poprej ,
časovno kratki,
saj sem vsakemu oddelku,
oziroma njegovemu vodji ,
dala prosto pot za kreativnost ,
saj so se na ” trgu ” že pojavljale privatne šole ,
s podobnimi programi ,

Zato ,
je bilo še kako potrebno ,
da smo nenehno izboljševali stare
in pripravljali nove učne programe ;

Vsak oddelek je z mano posebej predebatiral vse ideje ,
tako ,
da se se je na kolegiju ,
samo obveščalo ostale ,
kako delo napreduje;

Na ta način so prevzemali samostojnost znotraj institucije
in seveda odgovornost ;

Počasi smo se odvajali od tistega :
” Nihče me ne more tako malo plačati ,
kot bom dejansko delal “;

Temu primerno sem
/takoj po uvodnem polletju/
spremenila nagrajevanje po delu ,
oziroma –
po domače plače;

To je bil čas ,
ko se je lahko upokojevalo ,
pod zelo ugodnimi pogoji ,
kar so nekateri ,
predvsem v upravi tudi sprejeli; –

Odločila sem se ,
da ne bom na novo zaposlovala ,
ampak bom razdelila delo med ostale
in jih z novim pravilnikom o plačah ,
primerno nagradila;

PRESKOK;
Na enem-
izmed svečanih plesov ,
deset let kasneje,
ko sem odšla na novo delovno mesto direktorice “Predstavništva Cetis v Lj. “,
so mi prišli nasproti profesorji
in mi prisrčno”salutirali.”

Presenečena ..

A, oni ,
” poklon direktorica; ”
Naša penzija je odlična;

Za plače , sem se pa res borila;
Takrat nismo kradli ,
je bil še močan SDK
in z njimi sem se razumela ,
saj sem delala vse v duhu dobrobit zavoda,
sodelavcev ,
predvsem pa otrok,
in seveda šolnine; !!

Najpomembnejše
/pri vsej strategiji vodenja institucije /
, se mi je zdelo pomembno ,
da ohranimo – v “svoji lasti Festivalno dvorano” ,
kajti

RKC ,
je pritiskala
in vložila denacionalizacijski postopek ,
v katerem je zahtevala vrnitev Festivalne dvorane
in to takoji – brez možnosti nadomestila;

A ,
meni se je zdelo nujno, da se po
po sladkem spanju,
” speča Trnuljčica “,
kot sem imenovala Festivalno ,
prebudi
in zaživi v polnem zagonu 24 h;
Dobesedno ;

A,
zakonodaja je bila jasna ,
in tega sem se zavedala; saj je bil
Pionirski dom CKM, izvzet iz vračanja,
in je deloval kot celota v učno – vzgojnem procesu;
/tudi s Festivalno dvorano /
Zato smo vsi skupaj ustvarjali program za Festivalno ,
kjer je bilo polovica dejavnosti namenjene brezplačno otrokom iz OŠ in vrtcev ;
Ostalo pa komerciala kot ” zlata finančna”rezerva …

Pa sem jo iskala ,
pot ,
da bi zaustavila omenjeni postopek ;
Politika vseh ” opcij”, mi ni bila pripravljena speljati postopka tako , kot zakonodaja določa ;
jim že ni bilo v interesu …

A, pazi ,
našla sem pot…

Na Bežigrajski občini sem zadevo ,
brez Mladinskega gledališča ,
še manj Študenskih domov ,
ki so tudi domovali v stavbi,
denacionalizacijski postopek ,
začasno blokirala;
.
.
.
.

Po dveh mandatih ,
sem sodelavcem sporočila,
da smo ,
kljub temu ,
da smo delež javnih sredstev-
v prihodkih zmanjšali iz 60 % – na 0,9 %,
s strani politike v
nemilosti !

Namreč , glede na to , da smo imeli lastne programe , nismo bili več pod ” nadzorom Zavoda za šolstvo ,še manj v celoti financirani kot javno osnovno šolstvo …
sem želela v skladu z veljavno zakonodajo urediti instituciji , ki sem jo vodila , status , ki ji pripada ;
To je : ” Zavod , s pravico javnosti” ;
Skratka , uzakonili bi to , kar smo že itak bili..
A,
to je pomenilo konec političnega kadrovanja, tudi v svet staršev , kjer je – zame – bilo mesto poleg delavcev PD CKM , še staršem ..

Bilo mi je rečeno;
da –
v kolikor bom predstavila svoj odlok
o
” Zavodu s pravico javnosti ,
bodo takoj za tem planili vsi direktorji ,
od Cankarjevega doma , ..do..

Nisem odnehala , a o tem v knjigi ;

Tudi ” Zavod za šolstvo, nam je nagajal ,
in ni pristal na to ,
da se našim učencem,
prizna šolanje pri tujih jezikih,
kot” B ” predmet, v srednjih šolah ! ” ,

Sklenila sem ,
da bom naredila temu konec
in sem se povezala s Cambridge university- institut;
in smo uspeli pridobiti mednarodne certifikate ,
za angleški ,
in kasneje,
tudi , v povezavi z Goethe Institutom ,
za nemški jeziik.

Hja ,
malo za hec ,
a bilo je zares !

Daj – dam..

Nenehna pogajanja…
.
.
.

“Mi vam Festivalno za vaše certifikate ,
vi nam strokovne ocene
in diplome,
za naše učence.. ”

Včasih ti fajn pride možnost ,
da ” usklajuješ interese “;

Tudi –
z Mladinskim gledališčem ,
smo jih ;

Ne le ,
da smo si delili prostore,
,ampak jim priskočili na pomoč pri realizaciji njih projektov –
in
nenazadnje tudi za plače
saj ” so “,
s strani države, vedno ” zamujale “;

Pa mi je enkrat Eduard Miller,
priznan režiser dejal ,
da se me spomni tako , da so se me vsi bali ;
Verjamem , da direktorju MG , ni bilo prijetno , ko nii mogel ob pravem času vrniti denarja, ali pa ga je preusmeril v kak drug projekt..

A, denarja nisem posojala jaz – svojeg a,
ampak od vseh delavcev PD- CKM
Zato sem bila zelo ostra ,
ko
nam niso vrnili denarja ob pravem času ,

Le kdo je širil ta nesmisel,
ocenite sami ;

Je bila to
sodelavka ,
ki se je v razredu sesula v horizontalo sredi pouka in so jo starši zavohali , da je pijana –
totalka ;

Šele naslednji dan,
so me obvestili o neljubem dogodku ,
da se je lahko streznila in da so pomirili starše,
No bila je ena najboljših pedagoginj,
zato so želeli , da ostane , a, da se več ne ponovi;
.
.
.

Isti dan sem jo sprejela ,
ji prisluhnila ..
res huda travma;
Zasmilila se mi je ..

A,
na koncu sem ji dejala :
” ….še enkrat se pojavite pijana v razredu ,
vas v skladu s pravilnikom , takoj odpustim ;

pa , da slučajno ,
ne boste krivili mene ,
ko boste vnovič prešli Rubikon !
.
.
.

So bili pa tudi radostni ,
bi rekla-
meni cool trenutki.

Ernesto Bagola ,
kot sem ga klicala ,
je bil izvrsten vodja Festivalne dvorane;

On je takoj ,
ko sem prišla dojel ,
o čem pripovedujem ;
Pomeni ,
da je iz Festivalne dvorane ,
“potegnil ” optimum ;

Res je delovala ,
po dolgem spancu ..
je bila v pogonu ” 24 ” h;

Anekdota:
Ernesto B, me pokliče po internem telefonu,
mimo tajnice;
” Direktorica ,
tokrat pa ne zmorem več “;

Seveda sem ga takoj sprejela
in mu prisluhnila;

Stranka ,
ki je najela Festivalno dvorano ,
za elitni ples ,
je imela zanj nesprejemljive zahteve;

Pomirila sem ga,
in mu naročila ,
da naj stranko ,
ki je res pretiravala v zahtevah
/ problem kuharja /,
napoti k meni ,
sicer pa je to itak zahtevala;

Tako se je tudi zgodilo ;

Stranka je imela vizije projekta..

A,
v ta svet ,
po njenem,
ni bil umeščen naš gostinec ;
Imela je svojega;

Če je imel kdo razlog ,
da ” se me je bal ”
je bil ravno naš- ustaljeni gostilničar;

Vse je naredil bolje,
od ostalih ponudnikov ..
Preverjeno;

Tajnica mi sporoči ,
da so prišli organizatorji elitnega plesa..

Sprejela sem jih ,
in jih povprašala ,
v čem je problem ;

Povedali so svoje argumente,
jaz naše
in zagotovilo, da bo vse ok ..

A , oni :

“Se ne strinjamo z vašo ponudbo ,
gremo drugam ;”

Izgubiti eno stranko , ki ruši , brez , da se prepriča v kvaliteto ponudnika ,
je bilo zame nesprejemljivo;
A, vedela sem ,
da so že razposlali vabila ,
saj se je organizatorka plesa,
med pogajanji zagovorila..

Takrat ,
ko so me poklicali /
itak tik pred dogodkom / ,
da stornirajo,
sem se šla hazard;

“Zmenjeno “,
sem jim dejala
in upam na vnovično sodelovanje,
ko bo manj preprek..

kako uro kasneje ,
me pokličejo in pravijo ,
da so natisnili vabila
in da so se odločili ,
da bo Festivalna….
Ups ..

.
.
.
Dogodek;
mami ,
a res moraš iti?

Da sine ,
a bom čez uro doma
in povedala ti bom pravljico za lahko noč.
in stisknila te bom k sebi;

Moj dragi soprog ,
mi je pomežiknil..
In edino to šteje ;

Če povzamem Eduarda Milerja,
vrhunskega režiserja ,.

Kako bi režiser “poustvarjal “umetniško predstavo,
če bi bil -papak !
In bi igralci prihajali na vaje vsak ob svoji uri ..
naprimer ..
eni s poznavanjem teksta , drugi ne…

Tako- nekako nastajajo moje beležke ..
en dogodek sproži val,
nekaj njih in tako naprej…

Prijetno si naredite dan , ki se poraja;
Vaša Silva.
Janež.

Portret ; Dean Dubokovič