Beri ,
lagala sem si ,
da sem lahko zmogla,
svojo še neprehojeno pot ,
nadaljevati ;

Enako ,
najin sine ,
ob rani izgubi očeta;

Prepričana sem ,
da je to aksiom ;

Vsak izmed nas,
si s težavo prizna –
kaj šele sprejme izvor ,
lastne žalosti;

Kajti ” takih virov “,
nam življenje trosi,
bi rekla sarkastično ,
“kar po zraku “;

in ,
v kolikor jih –
sproti ne sprejmemo ,
nas začne vse,
kar je pognalo iz
” sejanega , tako in drugače “,
dušiti ..

Težko je sprejeti ,
danosti .
beri,
zakonitosti Univerzuma,
da so nam bili naši dragi ” dani “,
le začasno ,
v dar ;

Naš um ,
pa v bolečini zaslepljen ,
še bolj koplje po rani ,
z raznimi vprašanji:
” Zakaj ravno meni…. ”

Torej ,
kje je moja danost –
moja moč,
da sprejmem ” logiko Univerzuma..”
brez bolečin ;

V nas samih ;

Vemo ,
da je težko ,
sprejeti
” slovo “…

Zato je še kako pomembno ,
kako se vedemo
kako energijo ,
vibracije
oddajamo ,
do naših najdražjih in do sebe,
ko smo si v ” Eno ” ,

ko smo si dotik …;

Biti ob svojih dragih ,
ko jim je lepo
in ko jim je hudo,
to je tisto nekaj ,
kar nam bo olajšalo bolečino
ob slovesu ;

Kajti ,
vzajemno- st ,
je
popolno -st
znotraj sobivanja;

Pa tudi sicer ,
sočutje do vsega ,
nam daje upanje ;
zato ni pomembno ,
na kateri” strani ” zdravja ,
ali bolezni smo.

Pomembno je ,
da si ,
“dokler smo “-

nudimo topel,
in srčen objem,
,na vseh nivojih ;

Bodimo čuječi
in
čuteči ,
najprej do sebe ,
saj bomo potem lahko oddajali ,
naše krasne vibracije
naprej…

Prijeten vikend vam želim ,
dragi moji ;
Vaša Silva.
Janež.

Ps :
To misel je v meni sprožil ,moj kuža Tay ;

Kar naenkrat me je prešinilo ,
kako mi kaže željo po igranju , a jaz ga površno ,
sicer ljubeče ” odganjam od sebe ” ,
češ imam delo …;

Takrat sem se zgrozila ob misli ,
da sem spregledala bistva najinega sobivanja;

On si želi biti v istem prostoru z mano kot ” eno “,
in ne ,
da sva vsak k sebi ;

Da ,
vse lahko počaka ,
on pa ne bo več in pika .