PRISLUHNI
PRIPOVEDOVALCU .
KAJTI ,
EDINO TAKO,
BOŠ VEDEL,
ALI SI ,
DELEŽEN RESNICE ,
ALI
LAŽI ; …Silva Janež.
Prepričana sem ,
da dolgo živimo ,
in imamo čas , da lahko odpustimo
Odločila sem se ,
da bom napisala roman,
mogoče dva ..
ali..
Do sedaj,
sem Izdala 5 knjig,
v katerih so moji aforizmi ,
“podprti”,
z likovnimi deli,
katere sem ustvarjala več desetletij;
Na področju likovne umetnosti,
sem dosegla največ ,
kar se da ,
/ tako kritika /
a,
bom seveda nadaljevala tudi,
v tej obliki pripovedovanja ,
saj mi je nova tehnika ,
ki sem jo dolgo časa razvijala –
v radost ;
Zakaj sem se odločila za roman –
/seveda – pisan , na moj način / –
zato,
ker je roman najobširnejše pripovedno delo v prozi,
ki ima številna poglavja,
dogajanje pa je zapleteno
in po navadi zajema daljše časovno obdobje…
Tokrat ,
mojega življenja, oziroma vseh , ki so vplivali , da sem se odločala vedno po svoje …
Sem hčerka pisatelja- kronista:
J. Janeža ,
ki me je ob branju-
mojih ” poberkov – o tem in onem ”
nenehno spodbujal ,
da bi nadaljevala,
z bolj zahtevno zvrstjo pisanja ;
Pa dajmo Silva ,
poišči vzrok ,
da tega nisi že zdavnaj storila..
Je to
” avtocenzura ? ”
se sprašujem ..
Ni ;
sem si odgovorila ..
Vsaj,
glede osebnih odločitev ne ;
Za svojimi dejanji-
stojim ;
Si hotela obvarovati svoje drage ?
“Tudi to je avtocenzura”
…mi nabija delček v možganih ;
Da ;
sem si vedno znova odgovarjala ,
čeravno vem ,
da bi se na ta način osvobodili vsi ,
ki smo se –
kdaj koli dotaknili;
Težko je začeti..
In danes sem “sprejela začetek “;
Ustvarila sem -skelet povedi …
Skozi empatijo ,
bom pripovedovala –
moje intimne zgodbe,
z meni dragimi ljudmi ,
” začinjene” v prostoru
in turbulentnem času ,
ki nam jje bil v radost ,
a nas je tudi begal..
predvsem moje starše..
Nobenih obsojanj ,
kesanj ,
ne obžalovanja…
v osebni povedi ..
a ,
enako pošteno v kritiki,
družbenih dogajanj ;
Bistvo ,
pri vsem tem pa je ,
da ne rabim glorije,
ne samopotrjevanja ,
še manj denarja;
Pripovedovala bom svojo resnico ,
skozi empatijo ,
pa ,
z razumevanjem
in sprejemanjem meni dragih ,
/že pokojnih /;
katerih zgodbe bodo dopolnjevale ,
resnico ;
Vsak ima pravico do odpuščanja ;
Hvala ,
ker ste mi prisluhnili ,
dragi moji
in lepo mi nadaljujte trenutek v radosti ;
vaša Silva.

