DAROVANJE
TISTO NEKAJ-
KAR NAM DAJE OBČUTEK,
DA SMO..
DAROVANJE
TISTO NEKAJ ,
KAR DAJEMO –
Z VSO STRASTJO ;
DAROVANJE,
JE ČAS ,
KI SI GA NAMENIMO
/ drugim in sočasno sebi /.. Silva Janež.
Pozno zvečer ,
sem se ustavila na bencinski črpalki .
Koj ,
ko sem vstopila ,
sem zagledala –
/v utesnjenem prostoru /,
dve -” vijugasti kači” –
čakajočih na plačniku”.
Praznično vzdušje;
in iz želja – tistih pred mano ,
se da razbrati,
da bi poleg polnega “tanka bencina” ,
še nekaj daril dodali ,
pa kako loterijsko srečko kupili ..
da se ve ,
da smo na staro leto-
optimisti ;
Utesnjeni smo kot v kletki ,
/ v ZOO /-
in čakamo ,
da se bo naslednja blagajna sprostila ;
Saj poznate Murphyjev zakon ,
ki pravi :
” Če gre kaj narobe ,
bo šlo ! ”
No ,
moram vskočiti v tekst ,
ki teče,
da argumentiram zapisano:
” Enako velja,
da nam ni-
vse v slabo ,
če delamo do sebe
in do drugih –
dobro ”
Newtonov zakon :
/Zakon vzroka in posledice . /
Nikoli ovržen ;
Skratka:
Želja veliko ,
dve blagajni,
prijazni uslužbenki,
a
pazi,
itak ,
kot vedno ,
različen folk;
Pred mojo blagajno stojita mlad par.
Gospodična izbira ..
hitro se odvija..
A,
pri vzporedni ,
začutim nemir..
Pogledam čakajoče
in vidim žensko ,
ki se drži za stojalo ,
namenjeno časopisom.
Ne le ,
da je bila starejša gospa,
zaznavam ,
da je bila – “na robu vzdržnosti !”.
Vidim ,
da je bila vsa potna,
sesuta…
Začutila sem –
nje stisko.
Že sem hotela opozoriti ” blagajno ”
in vse ostale,
o tem ,
da naj bo-
prva na vrsti ,
za plačilo ..
ko se mimo vrste,
vrine mladenič ,
ker se mu je očitno mudilo..
Takrat sem-
” zarjovela iz dna duše ” mladeniču
-tako sem ga tudi v mislih in sicer naslovila,
ter tiho , a odločno spregovorila:
” Mladenič, gospa –
tam ob stojalu za revije,
čaka že nekaj časa ..
saj nam nič ne uide ,
vsaj upam ,
da verjamete v to ,
a dajmo,
se držati že nekega reda ,
če osnovne etike ne upoštevamo;
Tako je bil lep ,
beri
” svetel ” ,
da mi je –
v danem momentu postal simbol dobrega.
Ne le ,
da se je umaknil ,
ampak je pomagal bolni ženski ,
ki bi mu bila lahko babica,
do blagajne ..
in jo –
pri plačilu podržal pod roko –
v oporo;
Takrat pa tip-
iz moje vrste –
tik pred mano kihne:
” Ojoj ,
“gospa ” ,
je menda čakala cele dve -ure ,
da se je končno le vrinila …;! ”
A ni odnehal,
ampak je napihoval svoj bedni ego ,
pred prisotnimi;
Utrinek –
zgolj;
Pogledala sem ga v obraz
videla sem narcisa..
Nato sem se zazrla –
v delni profil njegove izbranke
in njene spuščene veke in spuščena ustnica ,
so nakazovale stisko ;
Potem pa tišina;
Nobenega odobravanja ,
nobenega ” upora nestrpnosti
in bednosti ,
ki ga je človek sposoben ,
ni bilo zaznati ;
To ,
je v meni ,
/verjemite mi , nehote -/
sprožilo upor .
Spontano –
sem ponovno spregovorila,
v imenu vseh ,
ki so bili tiho ! :
Pogledala sem bedno dušo v oči in mu dejala:
“Mladenič ,
dajte povejte ,
ali veste ,
koliko ” časa imate še , da živite med nami .
V kolikor ne veste – vem , da ne ve nihče, bodite hvaležni , da ste lahko še med nami ;
Ob vašem sarkastičnem komentarju ,
o tem ,
da je -oh in ah –
čakala neka ostarela duša dve uri ,
ste očitno dokazali ,
da se ne zavedate časa ,
ki nam je na razpolago;
Starejšim ,
je čas dragocen ,
mlajšim ,
je samoumeven..
Čas imate ,
da razmislite o tem ,
kar vam je bilo v danem momentu darovano ;
Torej dejstvo ,
” DA NIHČE NE VE ,
KOLIKO ČASA IMAMO ….”
Zato
strpnost mladenič-
do vseh ,
predvsem pa do ostarelih.
To so:
vaše mame,
vaši očetje ,
vaše babice
in dedki ;
Zato ,
si namenimo darovanje:
ČAS ,
ki si ga namenimo sebi
in našim dragim ;
Ojoj,
šele takrat sem dojela ,
da je to –
največji dar,
ki si ga lahko –
v tej dobi odtujenosti ,
lahko damo ;
“O ,
ti vodnarka.. ” ,
nisi nobene vizionarka…
Sprejmimo dar,
ki nam ga daje Univerzum ;
VSE JE MINLJIVO ;
In znotraj tega smo..
Vaša Silva. Janež.
Dobro jutro,
dober dan ,
imejte se fajn ,
dragi moji ;
vaša Silva.
edf
