BODI POGUMEN,
IN ŽIVI SVOJE ŽIVLJENJE TAKO,
KOT ,
DA BI ŽIVEL
SAMO –
ŠE TA TRENUTEK. Silva Janež.

Prepotovala sem pol sveta
in priznam ,
še me mika ;

Kajti ni večjega “učitelja, od potovanja” ;

Beri ;
dotikati se lepih vibracij vsega,
kar ti pride nasproti ;

ANEKDOTA –
tokrat iz USA ,
ki sem jo prečesala
( večkrat )
od NY pa vse do juga ;

Prvič,
se vedno iščeš ,
itak,
če potuješ v lastnem aranžmaju ;

Tako sem si ,
na koncu popotovanja,
/ z vsemi prevoznimi sredstvi po USA,/
najela še zadnjo sobo ,
preden se bom,
čez teden dni ,
odpravila v domače vibracije;

Na internetu,
obljubljajo veliko:
Holiday In:
” kul soba..z..
pa privat plaža” , ležalniki , bazen ..”

Opa ,
Taka
peščena plaža ,
zame edino šteje ;

Ko potujem ,
priznam ,
si ne gledam pod prste ,
koliko –
za ,
meni drago razvajanje ,dam ;

Raje sem doma ,
v svojem krasnem –
po moji želji ,
narejenem domu;

OK,
čas je ,
da se vernem na ” anekdoto “;

Koj ,
ko sem se namestila v sobi ,
sem šla na balkon
in vsa vzhičena gledala
/v soju polne lune /
– krasno valovanje oceana
in bleščeče utrinke luči v bazenu ,
tik pod mojim domovanjem ;

Čez čas,
pa me je premamila pojstla ..

Nikoli nisem bila dovzetna –
za časovni ” zamik “,
in sem raje prisluhnila telesu ,
ki je hrepenelo po počitku;

A,
pazi;

komaj zaprem oči ,
me vrže iz pojstle ropot ..

Itak,
koj budna !

tuhtam ..

le od kod –
/v dokaj znanem hotelu/ ,
taka frka ?

Na hitro se oblečem ,
/recepciji primerno /,
in zahtevam novo sobo;

Opravičilo ,
češ ,
da so v bližini klimatske naprave…

Dobim novi ključ ,
gospodiča ,
i me je preselil..

in res res se je izkazalo ,
da so mi dali sobo ,
kot se šika;

Zaspim v nirvani ;

Prešerne volje ,
se prebujam –

počasi ,

da prijetno ,
ne zamujam ;

Naročim si zajtrk ,
se počasi urejam ..

tako ,
v torbo stlačim brisače,
si oblečem kopalke
in poplesujem ob glasbi ,
naloženi na ” ključu;”-

vse do obale-
Golfskega zaliva ;

Priznam ,
da je bila urejenost plaže ,
/za nivo Holiday Inn/,
katastrofalna;

A,
kaj potem ,
si rečem ,
saj je vse ostalo popolno..

Azuro morje ,
peščena plaža..

Pismo ,
si rečem
pa ,
kaj ti pa manjka..

Ups
prezgodaj vesela;

Čas je ,
da se vrnemo- k bistvu anekdote .

Ergo –
uživam v sproščenosti ..

Sonce sredi januarja pripeka..

odložim zgornji del bikink
in po pesku-
/z glasbo šetam,
po peščni plaži../

A,
pazi ,
kmalu me ogovori starejša dama
in tiho,
kot,
da jo je strah VELIKEGA BRATA ” reče :

” Na Floridi in v USA ,
je prepovedano zgoraj brez ,
kazen je velika ! ”

Se ji –
brez posebnega čutenja zahvalim ,
in se odpravim proti ležalniku;

Ko si nadenem zgornji del kopalk ,
pa opazujem okolje..

Opa,
v ćem je keč ?
Kajti ,
opažam ,
da okoli mene same gole ,
s silikonom nafilane ritke ,
medtem ,
ko dojke stojijo ,
kot vojak pod poveljem !
” MIRNO !!! ”

A ,
bistvo” videnega uma !! ”
in diktature, ,
je bilo v trakcu ,
ki je zakrival bradavičke !

Prepotovala sem pot ,
okrog ekvatorja ;
/ med drugim /.

toliko različnih etik ,
sem spoznala ,
se z njih pravili seznanjala,
a
nikjer tako stroge kazni ,
za ” razgaljene bradavičke” ,
kot v centru demokracije USA ! ! “,
nisem doživela !

Kaj za vraga se ima-
najbolj militaristična
in agresorska država na svetu-
bati bradavičk ,
skozi katere je njih državljane,
mati dojila !!!

In ne le njih;
Ampak se je človeštvo,
skozi evolucijo ,
ob mleku iz dojk o- hranilo !!!!

Ergo ,
pa sem šla v šoping
in sem si kupila enodelne kopalke,
za sprehode-
seveda !

Kajti,
zaradi tako banalne reči ,
kot je ” strah ,
pred bradavičkami”,
res nisem želela biti
” upornik, brez razloga” in njih kultnega filma
celo pristati v zaporu ;

“Draga moja ,
naredi si tako ,
da boš uživala “,
sem si dejala
in se šetala po plaži v črnih –
enodelnih kopalkah..

Ups ,
kaj hudiča pa sedaj gledajo ,
sem se spraševala..
Je to mogoče preveč zakrito ,
ali jih moti črna barva…

No ,
bil je le utrinek tovrstne ,
meni nevredne misli
in začela sem resnično uživati v igri z valovi ,
med nebom in zemljo,
z možgani na paši ;

Ko mi je bilo plavanja dovolj ,
sem se preoblekla v bikinke ,
se lepo ulegla na ležalnik ,
si snela modrc
in
osvobodila bradavičke !!

In z vsakim vdihom ,
sem svobodo svojo –
slavila !!!

Skratka ,
ostati svoboden –
znotraj patriarhalne družbe,
terja pod nujno “zajebancijo” ,
ni kaj !

Beri ;
da se ti modro fučka za .. !

Dobro jutro ,
dragi moji ;

Lepo mi bodite ta vikend
in ne pozabite :

“Bodimo si v radost “;

Kajti za slabo ,
bodo itak
poskrbeli –
svetni in posvetni glavarji;

vaša Silva.
Janež.

Z NASMEHOM OBOGATIMO SEBE
IN DRUGE;

NIHČE NI OBUBOŽAL ,
KER JE RADOST DELIL. Silva Janež.

Sem tigrica;

sicer –
po kitajskem horoskopu,
pa vendar;

Zanjo je značilno ,
da si sama liže rane ;

Od drugih bitij ,
se umakne v osamo;

Tudi sama od- reagiram tako ,
ko mi je res hudo ;

Takrat ,
niti na razmišljam o tem ,
da moje drage ,
” naženem “,
iz moje bolečine;

Me poznajo,
zato- mi ne zamerijo ;

Hvaležna ;

Pa vendar,
naj delim z vami,
nekaj mojih spoznanj,
ki so bolečino omilili
in mi niso dovolila
da bi zapadla v trpljenje;

Zelo pomembno se mi zdi ,
da se v težkih izzivih življenja,
discipliniramo ;

In to strogo !

Tokrat bom pripovedovala o tem ,
kako zaceliti rano ,
“v osami ! ”

Osama ,
terja načrt,
ki je proti vsem pravilom -svobodnega uma;

Vstati točno ob določeni uri ,
nič podaljškov -za 10 minut …;

A,
pazimo,
nikar ne spreminjajmo svoj bioritem .

Skratka ,
v kolikor gremo spat ob enih zjutraj ,
spimo toliko ,
kolikor rabimo,;

Potem naj sedijo točno določene aktivnosti ,
ki nas bodo “osvobajale” našega uma ,
katerega ” plod “, je naša bolečina;

Ta so lahko zelo različna ,
glede na vedenje in interes posameznika ,
ki si želi utišati um ..

Eni so za meditacijo ,
ki smo jo ” prinesli ” iz vzhoda;
jaz sem za odklop,
takoj;

Izbiram med individualnimi športi ,
kot naprimer ;
plavanje , golf –
(ki je neke vrste zahodni odgovor na vzhodno meditacijo );
igranje šaha z računalnikom ,
strateške igre ,
fitnes ..

Tako utrujeni ,
pademo v posteljo ,
jočemo in jočemo
dokler ne zaspimo .

Žalujmo ,
o da,
ker to nas ohranja v stiku z dušo ,
ki ni več fizično z nami ;

No , prepričana pa sem ,
da srce ,
duša
že od vsega začetka ve- sta ,
da ni potrebe po žalovanju;

Naš um
” po- ustvarja “,
ob izgubi nam drage osebe -bitja,
bolečino !!

Kajti ,
ne moremo,
ne želimo se ,
od nje posloviti …

Potrebujemo jo ,
enako kot vdih…

Zato žalovanje ..

Prav je ,
da žalujemo
( v vseh niansah izgube ),
a ,
nikar s tem ” čutenjem “,
v nedogled …

Saj ga le -ta,
slej- ko prej,
sprevrže,
v nesmiselno trpljenje;

Skratka ,
bolečino izjočimo ,
a se umu ,
ki nam vsiljuje žalovanje v neskončnost ,
uprimo !!

Kajti ,
ne kratimo si radosti življenja;

In nenazadnje ,
tudi nam dragim ,
ki jih naša bolečina prizadene;

Včeraj mi je prijatelj pokazal fotografijo ,
ki jo je posnel –
lansko leto maja,
v Strunjanu ,
preden sva poletela v Canennes,
na filmski festival ;

“Poglej “,
mi je rekel ,
kako so ob tebi ljudje sproščeni ..

In koliko radosti,
je imel Maj ob tebi;

Daj,
zdrami se, vedi ,
da te rabimo tako ,
elementarno ,
nasmejano;

Mila moja,
ne pozabi ,
tvoj smeh ,
” radost deli “;

In gledajoč sliko ,
/ s krasnimi vibracijami /,
sem se spomnila ,
da sva čakala
in čakala,
da se prijazen gospod umakne s stopnic,
da ne bo na fotki ,
ker gre marsikatere moja –
od posnetih,
na internet ;

A,
ta krasna duša ,
nam je vsem radost dala,
saj je v elementarni igrivosti pokazala ,
da ji je malo mar ,
za druga mnenja..

Pomembno mu je le ,
kako se je v danem momentu,
sam počutil;

zato ,
nama je dejal ,
da mu je kul !!

Nato smo šli
na sok in pivo…

“OK ,
bom slaven,
je še dejal ,
ko smo se poslovili ; ”

Ne pozabimo dragi moji ,
da

” Brez poguma ni sreče ;
ostaneta le
strah
in bolečina ” s. j.

sem nekoč zapisala ;

Delimo radost ,
mili moji;
Vaša Silva.
Janež.

ZLATA RIBICA ,
TRI FRIENDICE ,
in
TRI ŽELJE;

Nekoč ,
nekdaj ,
so se ob ribniku sprehajale prijateljice zale ….

Njih pogled,
se je zaustavil na robu ribnika ,
kjer se je v mukah zvijala zlata ribica .

Spogledale so se in si bile enotne ,
da ji bodo pomagale nazaj v vodo ..

Ribica v vodi veselo začofota
in radostna poškropi ,
vse naokoli ..

Prijateljice se hihitajo ,
ko otresejo kapljice z obraza ,oblačil ,
saj so se dobro počutile v svoji koži ,
ker so bile milostne;
ker so naredile dobro delo ;

Se hihitajo
in veselo poskakujejo po potki po hribu navzgor-
stran od ribnika..,

Ko zaslišijo glas ,
njim neznan ,
malce čuden ,
a razločen in odločen .

„ Vrnite se deklice zale ! „

Obstale so in prisluhnile ..
Na površju vode so zagledale zlato ribico ,
ki jim je začela pripovedovati;

„ Rešile ste me ,
zato bom -v zahvalo ,
nekaj podarila;

Nato,
“v zraku obvisi ” dokaj mučna tišina ,

Dekleta sem spogledujejo negotovo ,
v smislu ,
se dozdeva samo meni , ali se tudi tebi , da je ribica spregovorila ;

Ko so seštele : ” ena in ena ! ” , so dojele
, da jim zlata ribica obljublja
nekaj pomembnega za njih življenje

„ Sedaj pa dobro premislite „ ,
kaj vam je v življenju najpomembnejše „
predem vsaki izmed vas uresničim eno željo !

Pa se oglasi najprej Majda .
„ Želim si ,da bi me moj mož ljubil -vedno – tako ,
kot me ljubi sedaj ! „

Tina ,
malce razmišlja ,le kaj jo bo osrečilo bolj kot Majdo ..
.No, pa končno le izdavi :
„ Želim si,
najvišji loto dobitek vseh časov „

Pa ti Karla ,
jo povprašata Majda in Tina ,
kaka pa je tvoja želja …
Počakajte še malo ,
da dobro premislim ..
Pa jo ribica priganja …

„Ok ,ok ,pravi Karla ,
jaz pa si želim samo srečo .“

Na to ji ribica ” hladno !”
„ Definiraj mi srečo „

„Sreča je zame to ,
da bom zdrava „ ,
ji odgovori Karla ..

„ V redu ,
torej- želiš si zdravja !
„ doda ribica in pravi :
„ Urejeno !!!
Vse tri boste dobile ,
kar ste si zaželele ! „

„ Ne ,ne ,nisem tako mislila „
,vsa nestrpna ,zbegana in panična hiti pripovedovati Karla : „

Ribica zlata : želim si srečno življenje !
Da ,tako je ,
želim si srečno življenje ! „

Pa ji ribica mirno :
„Definiraj pojem sreče ;
najdi vse v enem ,
pa ti izpolnim tvojo željo”,
ji pravi in še doda:
“Samo pomisli name
podaj svojo definicijo sreče
in jo boš dobila”,

nato pa se v visokem lok požene v globine ..

SEDANJOST
Na Silvestra dan ,
se po dolgem času spet srečajo frendica stare …

Nič kaj živahnih ,igrivih energije v njih ,bolj blede senca pozitivnih vibracij ,ki so jih nekoč povezovale ..

Osnovne fraze so se kar hitro izrabile ,pa se samo še čaka ,katera bo prva odgovorila na vprašanje ,ki si ga je vsaka od njih vsa leta zastavljale :

„ Kako se jim je izteklo zaželeno .“

„Majda ,
povej no hitro ,te tvoj dragi še vedno ljubi enako ,
kot pred desetletji „?

„ Ojoj ,v zadregi pripoveduje …“ Še kako ,še kako „ !

„ Pa Tina pravi :“ Nič navdušenja v tvojem pripovedovanju , ni zaznati !! „

„ Seveda ne „ doda in nadaljuje :

„ Ljubi me enako ,nič se ni spremenil ;
le jaz se spreminjam ,kot se pač v življenju vse spreminja …“

Malce v zadregi ,pa vendar izusti ;
„ Si predstavljata ,
jaz že v „ drugi puberteti „ ,bi bila rada malce sama s ponorelimi hormoni ,a on ves romantičen ,in željan strasti, kot zajček skače naokoli…“

Že na robu solz ,se zdrami in “vrže žogico ” k Tini …

„ Kako pa ti in tvoje milijoni „ ..
„ Da ,daj povej ,
tebi pa se je ziher obrestovalo ..
S toliko denarja si si lahko privoščila vse ,
kar ti je srce poželelo …
Sem prepričana ,da si srečna in zadovoljna “ je še dodala Karla …

„ Prvo leto je bilo še redu ,” pripoveduje svojo zgodbo Tina “;

Koj smo kupili novo hišo ,pa avtomobile ,jahto za moža , si privoščili potovanja „ ,začne Tina ,bolj sebi kot njima pripovedovati …

„ Potem pa se je začela nočna mora …
Zapustila sem službo ,
saj sem bila z borzo in drugimi vlaganji , popolnoma zasuta;

Si lahko predstavljata ,kaka mora je oplajati denar ..
Potem pa gospodarska kriza , mi je skoraj vse odnesla …
Kar pa je ostalo , je pograbil mož
in si s svojo novo,mlado , umetno predelano ,
na moj račun seveda ,ustvaril novo gnezdo …
Otroka, sta pa itak zgodba zase;

Začela je ihteti ,
pa jo frendici objameta in tolažita …

Da preusmeri čustven nabij v drugo smer ,se Tina obrne k Karli in jo povpraša po njeni „sreči „..

„Si definirala pojem sreče Karla ? „

„ Ti je uspelo najti samo eno željo, za pojem sreče ,
Ti je uspelo dobiti srečo v dar za večno ? „
Karla se ni dala zmesti , Hitro je odgovorila :

Nič si nisem zaželela ; saj mi je ribica,
že s podvprašanji odgovorila na to ,
kaj sreča je ;

Je simbioza vseh prijetnih in manj prijetnih trenutkov v našem življenju
Pomeni ,
da je sreča – življenje samo;

Ali pač –
je to danost ,
da znamo biti srečni ; Silva Janež.-

Prijeten vikend vam želim ,
dragi moji ,
Vaša Silva .
Janež.

USPEH JE POSLEDICA
NAJ NIKOLI NE BO CILJ ; Gustave Faubert.

Nikoli nisem stremela k uspehu ,
vedno sem le delala ,
kar sem si želela ;

In to je največji dar ,
kar sem ga prejela;
takrat,
ko sem vdihnila zrak
tega planeta;

Delati tisto ,
kar si želiš
in oditi iz ” zgodbe ” ,
ko si dosegel svoje….
je velik privilegij ;

Še kako se zavedam tega;
da ne bo pomote;

Pa vendar ,
priznam,
da sem velikokrat “muhasta”;

usmerjena vedno naprej ,
v svoje videnje
in ne prisluhnem meni dragim ljudem tako ,
kot bi morala ;

Opozarjali so me ,
da se lahko marsikaj od mene ” naučijo ” ,a
da tehnike novodobne ,
pa ne dojemam ,
kot bi jo morala ;

Skratka ,
da svoje ideje darujem-
na internetnih povezavah,
kar ni v kapitalističnem duhu ;

“Pa kaj , ”
sem jim odgovarjala ,
” kaj izgubljam ”

To je neka nova era ,
ko je zelo težko ,
celo nemogoče ostati v varni coni
intelektualne lastnine..

In pokazalo se je ,
da je temu res tako;

Samo poglejmo globok tolmun ,
med FB strategijo
in Evropsko zakonodajo ,
na to temo;

Rečem si ,
vse je energija;

danes je to že dokazano znanstveno dejstvo ,
tudi na tem planetu..

Pa pustimo to ;
itak ima vsak svojo percepcijo;

Skratka,
moja logika ,
je sila preprosta:

Vsi smo tukaj za to ,
da si delimo ,
kar ustvarjamo ..

No ,
tukaj ,
pa pridemo do točke ,
ko se ” danes “,
dobra misel konča;

Takrat,
ko ozavestimo ,
da nam kradejo našo intelektualno lastnino
/ , ki je vir – za naše preživetje /
in skozi to služijo,
oziroma jo prodajajo kot svojo,
ni več tiste zdrave ;
” Vsi za enega , eden za vse ! “;

Vzajemnost je pomembna ..
Je to iluzija?

Je to zgolj v umetniških sferah ” oprijemljivo ” stanje ,
ali je tako vsepovsod ;

Poznamo odgovor;

Na intelektualnih krajah,
v vseh sferah ,
je človeštvo najbolj napredovalo…

Še bi lahko prepredala..
a se mi ne da;

Soočila sem se s krajo profila ,
pa nič hudega ,
saj smo ” nagajivca “,
hitro odkrili ;

A,
ko mi je Facebook ” odvzel lastno identiteto “,
in mi odtujil mojo intelektualno lastnino,
sem bila –
najprej besna ,
nato pa resnično zaskrbljena;

Kajti vse ,
kar pišemo danes ,
pišemo na internetnih frekvencah…
Vse fore o trdem disku itd ,
so zgolj za nas neka ” utvara ! “..,
ali ,
da se opomnimo, da je
dejansko vse nekje ” shranjeno “..
Se nekje nalaga!!!

Pa ne le to ;
Vsa ta naložena energija,
nas nenehno “bombandira”,
beri ” najeda ” naše celične membrane,
dokler ne doseže v nas svoje valovanje-
svojo frekvenco ,
s ciljem , da bi se na njo “naravnali “;

Ergo ;

Obožujem znanstveno fantastiko-
seveda , literaturo ;

Filmi so poustvarjanje ,
in mi jemljejo mojo percepcijo ;

pogledam le takega ,
ki ima lasten scenarij;

Zato bom ,
v epilogu na to temo zapisala misel ,
enega izmed ruskih pisateljev ,
ki je svojo zgodbo takole zaključil :

” Človeštvo ,
se je končno združilo ,
povezali so vse računalnike na tem planetu ,
in kot prvo postavili vprašanje :

“Ali obstaja Bog ? ”

V sekundi ,
dobijo odgovor :

” Pravkar ste ga spoznali ! “.

Silva Janež .
brez ” ič ” !

Ps: Ne zbiram všečke,
me poznate- dragi moji ;

Kajti sprejeli ste me ,
preprosto ,
elementarno;

Pomeni ,
da vas ne moti , da sem v svojih objavah , slikah,
malce provokativna,
tudi ne – všečna..
A,
veste ,
da sem odkrita;

A,
danes ,
mi je prijateljica Edita Medvešček ,
poslala iz starega profila –
Silva Janež. nekaj objav ;
Med njimi tudi to:

MOJIMILIJON VŠEČKOV NA FACEBOKU,
ZA OBJAVE Silva Janež.,
Trajna povezava: http://www.silvajanez.net‎

To je moj website,
ki je v nastajanju…

Prijetno si naredite dragi moji , seveda znotraj danosti ;
vaša
Silva Janež.