NAJ VETER BLAG-
PONESE VSE LEPE ŽELJE –
LJUBEZEN DO VSEGA-
OKROG IN OKROG,
SVETA;
To si želim zase
in za ves planet ;

VRTELA SEM ŠTEVILKE NA TELEFONU,

V ŽELJI ,

DA  JO SLIŠIM –

MOJO MAMO

Ta želja, ni nikoli presahnila , še sedaj -v dobi pametnih telefonov , si  v podzavesti želim -poklicati jo , da bi jo povprašala , kako je in potem pripovedovala , kako je meni;  Bila mi je zaupnica , čeravno ni bila nje duša odprta .. Nekoč , nekdaj , jo je nekaj tako zelo prizadelo , da se je zaprla kot školjka bisernica;

Pripoveduj mi mama , kako si se počutila , ko si me vso nebogljeno v naročje dobila ; Tega vprašanja , ji v fizičnem kontaktu , nikoli ne bi postavila , ker vem , da bi se zaprla ..in nadaljevala , s popolnoma svojstveno tematiko , v smislu , : ” A veš , da mi je sosed pomagal pri .. ” Za trenutek je nastala tišina vesolja .. Potem pa je pričela govoriti s tako nežnostjo , ki je v realnem življenju nikoli nisem bila deležna ; Namreč , moja mama , je bila stroga , zelo stroga mama;

” A, veš ” , je začela , ” ko te je prinesla babica, je rekla , da si najlepši otrok , od vseh ,kar jih  je videla .. ”   Prijela sem se za usta, da ne bi zaslutila , da sem ob tej njeni začetni povedi zaihtela.. podoživljala sem trenutek , ko me babica polaga v nje naročje.. Ni mi pripovedovala o svojem čutenju do mene , do otroka svojega , ki ga je pravkar rodila . “Kaj pa ti mama , kaki občutki so te prevevali v tisti stari porodnišnici , kjer si bila tako osamljena , ko so druge mamice obiskovali njih dragi ;  Verjetno si bila ranljiva in prizadeta, a sočasno vedno bolj močna , klena ?  ” Takrat je utihnila.. trenutki , neskončni kot vesolje… čakam , kdaj bo  spregovorila.  in je nadaljevala : ” Veš, – tišina dolga- nisem imela druge možnosti, kot , da sem te dala k svojemu očetu, zato si ga tudi ti , kot mi njegovi otroci , klicala ” ajta ” – oče in h teti Miliki , ki je ostala na kmetiji..  Silva, delala sem od jutra do večera .. takrat ni bilo vrtcev , kot danes .. in bila si nezakonska…

V trenutku sem ozavestila dejstvo , da tukaj pa ni : ” ampak ! ”

Tako je bilo.

Spomnim se , ko mi je ob nekem slavju , kazala album  ” slik ” svojega življenja;

Spoznam dejstvo za preživetje ; tudi njo so pri petih letih dali revni starši k teti , ki je bila na drugem koncu Prekmurja v rejo . Stran od sester in od brata.. stran od mame in očeta.. osamljena , nesrečna…

Globok vdih, od telefona stran, da mama ne začuti , kako jo čutim , kako ji odpuščam za ves hlad , ki mi ga je lahko dala.. ker vem , da tudi sama ni bila deležna topline..

Nikoli se ni predala čustvom , umrli so z njo ,nekoč nekdaj ;

Nisem veliko zvedela iz pogovora, ampak iz empatije do nje , sem jo začutila.

Začutila sem končno mamo .

To , kar je razum odklanjal in ustvarjal bolečino -kajti  odtujitev otroka od matere , od njenega mleka , ki predstavlja bistvo,  za preživetje , je za otroka enako  podoživljanje lastne  smrti , lahko empatija , – pomeni – vživljanje se v bit tistega , ki otroku to ne omogoča , rešitev travm;

Osvobodila sem se .

Verjamem , da tudi ona:

 

 

 

Kaj pa ti mama

KLJUČ, MOKRA KOŽA IN ZAPRTA KABINA
„ ŽELITE ,DA VAS BOLI ?
POTEM IGRAJTE GOLF !!! „
Mi pravi, s kančkom cinizma v glasu dr. Borisov ,ki me je s svojo metodo manualne terapije, rešil hudih bolečin v križu in sicer

„ VI SAMO PLAVAJTE,PLAVAJTE ,PLAVAJTE !!!
še doda in že šiba h drugemu pacientu ..
Ok ,ni problema, le kdo mi bo povedal, kako izvesti ,da si okrepim telo, pa da ob tem uživam …
Nisem ena tistih , ki bi ji bilo kul v gužvi -zdravilišč, saj nisem nagnjena k “druženju sardin” vrišču vsepovprek ,da o neredu ne govorim..
Da bi pa v takem vzdušju treirala, pa itak ni nobene možnosti ,mi kravžljajo možgančki ,psiha pa itak..
A, se ne dam ,taka je moja življenjska filozofija …
Iščem ,tako in drugače in končno najdem namig : v Ljubljani obstaja možnost, tovrstnega udejstvovanja ..
Hvala Google !!!
Dobila vs e:lokacijo ,kontakt ,ponudbo ,ceno ,čas …
Pokličem in prijazno mi odgovarjajo na vsa moja vprašanja …
Ergo, odločitev je padla : Silva bo spet trenirala !
Vsak dan, v določenem časovnem razmaku ,sem imela dostop do svoje proge ..

Prvi dan ,malce nerodna, saj „ hrbtno „ že dolgo nisem preplavala ..
Minevale so minute ,ure ,dnevi ,meseci …
Z vsakim zamahom, sem bila hitrejša, močnejša in vedno bolj radostna …
Po končanem treningu, sem se stuširala,posušila lase in se večplastno oblekla ..
Kajti v avtu, me je – kot zmeraj čakal moj kuža Maj .
Navajen ,da je vedno ob meni ,se počuti v avtu kot doma ,saj ve ,da koj ko končam kak opravek , greva veselo na sprehod ..
Tudi tokrat sem tako zastavila !
Odeta v brisačo, še kapljice na koži, pritiskam zapestnico-ključ ,na mojo kabino .
A , ta tokrat ne upošteva povelje „ Sezam odpri se ! „ kot v pravljici …
Preizkušam znova in znova, okrog mene že množica ,saj se menja grupa ., mene „ panika „ …
No končno se omarica odpre ,a v njej ničesar !!!!..
Takrat začutim glas ,ki je izstopal glasnsti ostalih ..in mi umirjen pravi : „ Pojdite na recepcijo ,tam vam bodo pomagali .“
Odhitim skozi kabino direktno na mraz (vsaj zame pregreto ,še mokro ), pa odločno povem ,da rabim pomoč pri iskanju mojega plašča

Hitro se je našla napaka …
Pa me vso radostno, povpraša receptor : zakaj ste se ovita v brisačo, vsa mokra zanimala samo za plašč …
Pa mu povem, da imam v plašču, ključe od avta ..
„ O ,potem pa je že vreden skrbi ta avto „ ,mi pravi …
„Ne avto ,moj kuža , ki me čaka v njem !!!”
Ma, boli mene patak za avto !! „še dodam in se zamislim ,od kod mi ta „FORA!“
Ko že odhajam ,me moj rešitelj še povpraša po avtomobilu in tibetanskem španjelu ..
“Sem imel srečo – srečati se z njim ,” mi pravi ,”saj me je orng podil od avta,ko sem hotel parkiral zraven njega ..”
” O ,da , ta je ta pravi” , mu radostna pritrdim …
Nakar on meni: „ Ok ,vi meni ključe od avta ,jaz pa vam vašega tibetanskega španjela „ …
Nasmejala sva se od srca …
In dobila sem novega frienda 🙂

ZAHVALA : „ Dr. Borisovu in vsem ostalim dobrim dušam, ki se me dotikate skozi moje življenje ….

Silva Janež ; fotografija

---

---