KLJUČ, MOKRA KOŽA IN ZAPRTA KABINA
„ ŽELITE ,DA VAS BOLI ?
POTEM IGRAJTE GOLF !!! „
Mi pravi, s kančkom cinizma v glasu dr. Borisov ,ki me je s svojo metodo manualne terapije, rešil hudih bolečin v križu in sicer

„ VI SAMO PLAVAJTE,PLAVAJTE ,PLAVAJTE !!!
še doda in že šiba h drugemu pacientu ..
Ok ,ni problema, le kdo mi bo povedal, kako izvesti ,da si okrepim telo, pa da ob tem uživam …
Nisem ena tistih , ki bi ji bilo kul v gužvi -zdravilišč, saj nisem nagnjena k “druženju sardin” vrišču vsepovprek ,da o neredu ne govorim..
Da bi pa v takem vzdušju treirala, pa itak ni nobene možnosti ,mi kravžljajo možgančki ,psiha pa itak..
A, se ne dam ,taka je moja življenjska filozofija …
Iščem ,tako in drugače in končno najdem namig : v Ljubljani obstaja možnost, tovrstnega udejstvovanja ..
Hvala Google !!!
Dobila vs e:lokacijo ,kontakt ,ponudbo ,ceno ,čas …
Pokličem in prijazno mi odgovarjajo na vsa moja vprašanja …
Ergo, odločitev je padla : Silva bo spet trenirala !
Vsak dan, v določenem časovnem razmaku ,sem imela dostop do svoje proge ..

Prvi dan ,malce nerodna, saj „ hrbtno „ že dolgo nisem preplavala ..
Minevale so minute ,ure ,dnevi ,meseci …
Z vsakim zamahom, sem bila hitrejša, močnejša in vedno bolj radostna …
Po končanem treningu, sem se stuširala,posušila lase in se večplastno oblekla ..
Kajti v avtu, me je – kot zmeraj čakal moj kuža Maj .
Navajen ,da je vedno ob meni ,se počuti v avtu kot doma ,saj ve ,da koj ko končam kak opravek , greva veselo na sprehod ..
Tudi tokrat sem tako zastavila !
Odeta v brisačo, še kapljice na koži, pritiskam zapestnico-ključ ,na mojo kabino .
A , ta tokrat ne upošteva povelje „ Sezam odpri se ! „ kot v pravljici …
Preizkušam znova in znova, okrog mene že množica ,saj se menja grupa ., mene „ panika „ …
No končno se omarica odpre ,a v njej ničesar !!!!..
Takrat začutim glas ,ki je izstopal glasnsti ostalih ..in mi umirjen pravi : „ Pojdite na recepcijo ,tam vam bodo pomagali .“
Odhitim skozi kabino direktno na mraz (vsaj zame pregreto ,še mokro ), pa odločno povem ,da rabim pomoč pri iskanju mojega plašča

Hitro se je našla napaka …
Pa me vso radostno, povpraša receptor : zakaj ste se ovita v brisačo, vsa mokra zanimala samo za plašč …
Pa mu povem, da imam v plašču, ključe od avta ..
„ O ,potem pa je že vreden skrbi ta avto „ ,mi pravi …
„Ne avto ,moj kuža , ki me čaka v njem !!!”
Ma, boli mene patak za avto !! „še dodam in se zamislim ,od kod mi ta „FORA!“
Ko že odhajam ,me moj rešitelj še povpraša po avtomobilu in tibetanskem španjelu ..
“Sem imel srečo – srečati se z njim ,” mi pravi ,”saj me je orng podil od avta,ko sem hotel parkiral zraven njega ..”
” O ,da , ta je ta pravi” , mu radostna pritrdim …
Nakar on meni: „ Ok ,vi meni ključe od avta ,jaz pa vam vašega tibetanskega španjela „ …
Nasmejala sva se od srca …
In dobila sem novega frienda 🙂

ZAHVALA : „ Dr. Borisovu in vsem ostalim dobrim dušam, ki se me dotikate skozi moje življenje ….

Silva Janež ; fotografija