Nikoli nisem stremela k uspehu ,

vedno sem le delala ,

kar sem si želela ;

In to je največji dar ,

kar sem ga ob rojstvu prejela;

Kajti takrat,

ko sem vdihnila zrak

tega planeta,

nisem zaman zajokala ;

Kot ,

da bi vedela ,

da ne bo lahko ..

zato sem se brez strahu

od vsega začetka-

na novo pot podala ;

Delati tisto ,

kar si želiš

in oditi iz ” zgodbe ” ,

ko si dosegel svoje,

ker to veš,

je velik privilegij ;

Pa vendar ,

priznam,

da sem velikokrat “muhasta”;

usmerjena vedno naprej ,

v svoje videnje

in

ne prisluhnem meni dragim ljudem tako ,

kot bi morala ;

Opozarjali so me ,

da se lahko marsikaj od mene ” naučijo ” ,

a

da bi se tudi jaz ,

lahko veliko naučila od njih;

In prisluhnila sem jim ,

predvsem v smislu,

da svoje ideje darujem-

na internetnih povezavah,

kar ni v kapitalističnem duhu

da imajo prav ;

To je neka nova era ,

ko je zelo težko ,

celo nemogoče ostati –

v varni coni

intelektualne lastnine,

so me podučili ..

In pokazalo se je ,

da je temu res tako;

Samo poglejmo v globok tolmun ,

med FB strategijo

in

Evropsko zakonodajo ,

na to temo;

Rečem si ,

vse je energija

in da je danes –

to že dokazano znanstveno dejstvo ,

tudi na tem planetu..

Pa pustimo to ;

itak ima vsak svojo percepcijo;

Skratka,

moja logika ,

je sila preprosta:

Vsi smo tukaj za to ,

da si delimo ,

kar ustava

” Vsi za enega , eden za vse ! “zakoliči ! ;

Vzajemnost je pomembna ..

To ni iluzija?

Pa se vprašam ,

ali je ta ” pojav ” kraje intelektualne lastnine –

zgolj na internetu,

ali še kje drugje ..

O, la , la

seveda –

med politiki sveta

in vsa novodobna tehnologija

se gradi na kraji ! !

Žal pa ugotavljamo ,

da je v globalnem svetu

na intelektualnih krajah,

v vseh sferah ,

človeštvo – ” tehnološko “najbolj napredovalo

in sočasno najbolj nazadovalo !!.

Ergo ;

Obožujem znanstveno fantastiko-

seveda , literaturo .

Zato bom ,

v epilogu na to temo zapisala misel ,

enega izmed ruskih pisateljev ,

ki je svojo zgodbo takole zaključil :

” Človeštvo ,

se je končno združilo ,

povezali so vse računalnike na tem planetu ,

in kot prvo postavili vprašanje :

“Ali obstaja Bog ? “

V sekundi ,

dobijo odgovor :

” Pravkar ste ga spoznali ! “

Ps: Ne zbiram všečke,

me poznate- dragi moji ;

Sprejeli ste me ,

preprosto ,

elementarno, vsi ,

ki čutite –

bolje-

dojemate Uniiverzum

kot jaz ;

Pomeni ,

da vas ne moti ,

da sem v svojih objavah ,

slikah,

malce provokativna,

nekaterim tudi ne – všečna..

Kajti,

v podzavesti veste ,

da sem odkrita;

Ob vseh kalvarijah okoli kraje profilov

in

intelektualne lastnine s strani blokade FB operaterjev,

mi je prijateljica Edita Medvešček ,

poslala iz starega – odtujenega – – blokiranega profila

nekaj prekopiranih tekstov,

ki sem jih tisto leto pisala ;

In glej ga zlomka ,

med njimi mi je s posebnim sporočilom

poslala tudi Fb objavo ,

ki se glasi :

MILION VŠEČKOV ZA OBJAVE : Silva Janež.

Vedno ,

ko se mi ” prime ” moj novi profil ,

me zablokirajo, tako , da ne morem več objavljati..

A, sem klena ,

zato mi je to na nek način tudiizziv;

In tako sem odprla že 4. profil ,

kajti zaenkrat lahko le pišem ,

no-

kmalu bom spet slikala

in tu Fb in ostali internetni operaterji ,

nimajo :

” pravo glasa ! “

Prijetno si naredite dragi moji ,

seveda – znotraj danosti ;

vaša

Silva Janež.

Dajmo,

nehajmo že enkrat biti “žrtve !”

Da bo takoj jasno ;

Tukaj ne mislim na vse –

nemočne žrtve vojnih grozot

in

nedolžnih otrok in sicer -v času ” miru “,

ko svojo slo svetni

in posvetni ” vladarji ,

nekaterim za vzgled

in opravičilo ,

zlorabljajo svoje poslanstvo

in se izživljajo nad nedolžnimi !! “,

mislim pa tudi na nedolžne .. nemočne ,

ki jim nasilje v ” tišini zidov ” ,

jemlje življenjsko energijo

in

jih za večno zakoplje v “zidove tišino ; “,

Tudi živali,

skratka ,

planet v celoti ,

je že ” na meji ” ,

in žal ,

ne vidim več možnosti vrnitve v čas ,

ko smo si planet pošteno delili ;

Zdi se mi ,

da ne zaznavam več ljubezni ,

ampak zgolj zadovoljevanje naših potreb !

da si bomo na jasnem ;

Pripovedujem,

kot vedno iz sebe ;

Kaj to pomeni ?

Preprosta zgodba :

” Dogajajo “-

se nam starši ;

zgodi se prva ” ljubezen”,

nato partner,

za katerega ,

katero smo se odločili-

a,

kaj ko zmes skočijo še šefi

in

sodelavci na delovnem mestu,

ožja družina in širša ,

kak prijatelj, prijateljica ,

pa seveda kak sosed , soseda…

In ,

ne nazadnje

politika

,kateri akterji

ki so vedno ,

kot že rečeno nad nami-

s svojimi sredstvi moči.

/ ki smo jim jo mi sami dali ! /

In

tako opažam ,

da je človeštvo nove dobe

v nenehni frki,

zato nastopi pri enih revolt ,

drugi ,

pa si nadenejo mavrična očala ;

Ugotavljam ,

da sredine ni …

In to me skrbi …

Zavedam se ,

kako široko je ” obzorje ” vseh,

ki nas –

na naši življenjski poti usmerjajo,

in se sočasno od nas oddaljujejo .

V različnih obdobjih svojega življenja,

sem se vedno spraševala :

“Ali se človeštvo zaveda ,

da nas drugi ne morejo pogojevati ; “

Je to sploh možno,

ob vseh podobnih reakcijah

“malih ” napram velikih;

Na primer : David in Goljat,

ko je fantek s pračo ubil velikana nasprotne vojske ,

ali našega Levstika delo : Martin Krpan,

ki je sredi Dunaja premagal Brdavsa ;

No kljub temu,

podaja pisatelj Slovensko naturo :

” Vse za Vero , dom , cesarja “…

Že iz samo dveh zgodb,

je jasno ,

da se tega večina ne zaveda ;

Nekatere etike,

so se pri tem ” zazrle ” v reinkarnacijo ;

Pomeni ,

da si ” že v naprej določeni usodi”,

ki je posledica prejšnjih dejanj

in se ji ni moč upreti ;

Ta opcija mi je nesprejemljiva ,

ker povzroča pasivnost duha

in telesa !

Tudi druge-

strnjene v smislu- patriarhalne družine

in Boga, –

moškega spola,

mi niso smiselne ,

(milo rečeno ! )

Kajti ,

kdo nam da to ” moč vedenja,

da sploh je Bog – človeška forma ,

v katero verjamemo,

kot edino sveto !

In

ta je za vsakega drugačna ;

Tudi –

znanstveniki ,

ki verjamejo le v znanost ,

imajo o nastanku vsega ,

svoj v- pogled ;

Ergo ,

ne iščimo pri drugih nekaj ,

kar nam ne zmorejo,

ali nočejo dati

a še manj na tiste,

ki jih je strah življenja ..

Bodite pogumni ,

bodite svoji

in

v dobro vaših potomcev .

Orwell -a 1964 ,

pa si –

za svoje drage ,

le preberite..

Če že “nimate časa”,

da se- v dobro svojih ljubih uprete –

novodobni vseobči zemeljski diktaturi ,

si vsaj “približajte uvid v čas,

ko nas več ne-

ne bo več na tem planetu.

Kajti ,

tokrat ,

pa res ne bo več upanja, ne praspomina !

Kar se mene tiče ,

uživam v danosti

in jo čekiram …

Z mojimi dragimi sem v sinergiji..

Oni ne rabijo vizijo Orwella : ” 1964 “,

so ga že prebrali ;

Tudi scenarij epidemije – pandemije ,

so spoznavali skozi različne mnenja.

” Nikoli več ne bo tako ,

kot je bilo “,

so misli ,

ki ne prevevajo le politike ,

ampak tudi nas – demos,

ki ima danost ,

da se nenehno spoznava

in

skozi to,

tudi družbo .

Tako nam je jasno ,

da tako bo,

ker je to v človeški naravi !

Imeti vedno več .

Hlastati po materialnem…

Tako je v nas vedno manj ljubezni .

Prevladuje pohlep ! ;

Naj se vem dogaja prijetno,

znotraj danosti ,

dragi moji ;

vaša :

Silva Janež.

Dobro jutro dragi moji ,

ste se že prečekirali ,

kam vas pastirji peljejo-

in kaj nas čaka v prihodnosti ..

Jaz sem se

in –

ni mi lahko ,

a pomembno je ,

da vem,

kako moram znotraj danosti –

odreagirati ;

Vaša Silva Janež.

Danes –

v nedeljo ,

ko naj bi ” ne delali “,

a nekateri delamo – s 100 / h;

“Kaj-

pravzaprav delamo ,

oziroma na čemu ?”

Preprosto ,

uresničujemo tisto ,

kar nam je podarjeno-

življenje naše,

za katero se zavedamo ,

ali ne,

je nenehna spremenljivka ;

Pri tem nas vodi vera ,

da smo svobodni v svojih odločitvah;

V kolikor pa-

ne verjamemo več,

(glede na danosti na zemeljski obli ),

se lahko za trenutek

osvobodimo vsakdana

in se poglobimo vase

da začutim tisto nekaj v sebi ,

kar smo zatirali ,

skozi čas življenja ;

Vsi imamo neke svoje frke,

da ne rečem travme.

Le od kod –

“prihaja “ta – za nas boleča danost ?” ;

Kot sem dejala ,

sem v sebi –

kot po navadi spet praskala rane ,

da bi ugotovila –

v čem je keč –

nenehnega človeškega trpljenja –

na tem planetu ,

seveda –

z že prej določenimi paradigmami ,

ki pa so nam neznanka ;

Skratka ,

od kod nam ta danost,

da smo –

v kolikor gremo globoko vase ,

hudo prizadeti;

Neskončno teorij

imamo na razpolago,

meni zanimiva je le ta:

” Da začnimo delati na tem ,

da se začnemo imeti – končno !-

radi .”

In nenazadnje dejstvo,

da je trpljenje odrasle osebe ,

nje izbor;

Veliko je teorij na to temo,

a

nam ne nudijo dejansko stanje,

so le utopija,

kajti vsak izmed nas –

ima svoje ” okolje “,

v kateremu se mora znajti .

Bilo bi idealno,

ko ne bi bilo hrepenenja po ljubezni ,

po priznanju …

da ne naštevam v nedogled ,

kajti vsak ima svoje želje…

predvsem pa upanje ,

da se nam naj ne bi zgodila sprememba v času ,

ko smo srečni.

Pa vendar ni tako,

vedno znova se nam dogajajo spremembe

in

v kolikor nismo več na isti frekvenci z ljudmi ,

ki smo jim pustili blizu,

vztrajamo v ” trpljenju “-

ki se kaže kot konflikt interesov ;

V kolikor sprejmemo to dejstvo,

da so vsi,

ki so nam prišli nasproti,

danost ,

oziroma,

da” so nam – v bistvu dani zgolj na posodo. “

Nekateri bodo ostali dlje,

drugi pa bodo

z vetrom odleteli…

V kolikor pa smo zaslepljeni s hrepenenjem po –

/na primer/

brezpogojni ljubezni,

se nam zlahka zgodi trpljenje;

Tako nas –

“tisti “zgoraj – na Vrhu Olimpa “,

imajo v šah mat poziciji –

s hrepenenjem po ” večno dobrem, prijetnem “

Priznajmo si ,

da smo zmedeni –

v

vsej tej torturi ;

Otroški krik ob rojstvu,

mi je še vedno uganka…

Postavlja se mi vprašanje ,

ali je ta jok krik groze

ob spoznanju,

kaj ga čaka ,

ali pa je zgolj refleks na novo danost ;

Ergo ,

Kaj nas čaka …

Imamo

skupen dom -,

naš planet,

ki ga ne spoštujemo-

bolje ne cenimo,

čeravno je on edino,

kar je stalnica v našem življenju;

Tu –

pa je še ena –

družbena naloga,

očuvanje vrste ..

Iz tega sledi

družina ,

in vse kar nas obkroža;

A,

kot rečeno ,

vse to ni stalnica;

vse se spreminja ,

pomembno pa je ozavestiti to dejstvo ,

vedno , ko začnemo hrepeneti,

ali upati ,

da ko nam je lepo bo tudi ostalo…

S sprejetjem te logike,

nam bo lažje se sprejeti ,

se postaviti na prvo mesto,

da bomo lahko prehajali iz trenutka v trenutek-

brez pričakovanj- torej trpljenja ;

Na temeljih se gradi;

Ne pozabimo tega ,

ne dovolimo si ,

da bomo dopuščali,

da se “gosta megla”,

spušča na “naš dom “

– tukaj mislim na naše telo:

fizično , psihično , čustveno in duhovno;”.

Nobene modrosti ni podano v zapisu ,

je pa izziv za vas ,

dragi moji ,

da jo najdete ;

Prijetno bujenje vsem ,

ki so ozavestili svoj obstoj ;

Vse dobro vam želim ,

Silva Janež.

Kar nekaj časa se nisva videli ,

le preko videa,

hallo ?!

” sem ji napela “

prijateljici “stari “;

“Kje si tokrat,

nikoli te ni v Ljubljani, kje se … “

pa mi koj skoči v besedo ;

“No ,

tokrat pa sem ..

Saj veš babica .. počitnice, “

še doda

in se zasmeji ;

“Ok ,

potem pa se

kar zmeniva :

jutri popoldne pade Špica in koktejl .. “

“Ok”

je zadosti ,

da se veselim snidenja.

Špica ;

S Tayem prišibava 100/ h,

saj zamujava že 15 minut ,

kajti Ljubljana je eno samo gradbišče-

da o popravilih cest-

ne govorim .. res hudoooo !!!!

No ,

pa dajmo lepo na izi,

kajti frendica že ve ,

da ne zamujam kar tako ;

Objameva se ,

vsaj jaz v upanju ,

ki me je preletel tisti trenutek vzhičenosti –

svobodnega dotika ,

da se v jeseni ne bo stara ,

temačna slika ponovila ;

Pa sva začeli –

kot čebelici brenčati

se ob tem smehljali

in uživali v razgledu

in ob igri

najinih ljubljenčkov.

Pa jo povprašam po nje družini ,

” kako sine in njegova dva

in

hčerka in njeni štirje “..

Pa z veseljem pravi ,

da so vsi ok,

a njej pa dajejo največ vnučki;

Pa začne …

ojoj

nikoli končana zgodba…

Ima jih štiri ,

a vsak zase je nekaj posebnega ;

Ponosno mi razlaga o vseh dosežkih

in o klicih ,

da pridejo ,

“in babi speči palačinke “

še dodajo..

Potem pa kar naenkrat utihne ,

sem že mislila ,

da sem jaz na vrsti ,

saj nimam take dinamike –

vsakodnevne kot ona,

a

me spet prehiti

z vprašanjem ..

Kaj praviš na ta dogodek ,

ki me je zelo prizadel.

Kar naenkrat se je potegnila vase

in to dobesedno ,

čustveno in psihično;

Tišina

je postajala že moreča ,

zato spregovorim odločno :

” Nadaljuj : “

Za vikend sem imela od sina ta malo ;

Bilo je polno dogodivščin,

saj smo bili priče požaru,

pa je bila žejna in sva rabutali dve koruzi sladki- vodeni ,

nato pa sva se zadnji dan ,

na koncu sprehoda odločili ,

da mamici natrgava travnato cvetje..

” A, kaj pa boš dala očiju ? “

jo povprašam ;

“Kamen ” ,

mi z vso odločnostjo

sedemletnice odgovori ;

Pa ji pravim ,

moški ne marajo kamenčkov v obliki srčkov ,

kot me ženske ;

Nato pa mi z neverjetno odločnostjo odgovori :

” To ne bo navaden kamen ,

niti v obliki srčka ,

to bo poseben kamen ,

ki ga bom pobarvala

in nanj narisala,

kako ga objamem ,

da bo vedel ,

kako rada ga imam . “

Pa ga je iskala

in nadaljevalo se je doma ,

ko se je v banji kopala vsaj pol ure ,

nato pa je začela barvati kamen .

V tem času

sem nama naredila večerjo

in nato risanka ,

pravljica –

od babi za lahko noč

in

že je bila

v nekem svojem –

krasnem svetu;

” Pocukala me je za lase

in

veselo zažvrgolela :

Dobro jutro moja babi “

Od kod otroku energija ,

se povprašam ,

ko se s težavo ,

/ seveda njej tega ne pokažem / ,

spravljam iz postelje;

Zajtrk,

nikoli končana zgodba ,

ma kje ste me našli ,

h ” kruhu spravila dva froca ” ,

a “ti kosmiči niso ta pravi” –

mi pravi .

“Jej,

ali bodi lačna ,”

sem na njeno ne ! dodala

“Veš,

pozanimala sem se že,

ko si šla v vrtec ,

kaj ješ rada”

“Sedaj pa še zobke umit

in lase razčesat ! “,sem dokaj odločna tudi sama ;

“OK,

počakaj malo,

je vajin konflikt nastal zaradi hrane ,

dolgih las ,

ki si jih ni hotela počesati ,

ali.. “

sem uspela vskočiti ji v besedo ,

pa me koj popravi ;

” Imaš prav ,

preveč na dolgo pripovedujem “

malce skrušeno nadaljuje ..

“Kajti ,

naenkrat ,

pa mi začne milo jokati “.

“Kaj je Pikica mala ,

zakaj te solze ..”

Pa mi odgovori :

” Poglej babi ,

izginila sva .”

” O čem govoriš ?”

zmedeno vprašam ,

ona pa mi razloži ,

da sedaj ,

ko so se barvice posušile ,

se ne vidi ,

kako sem ga je objela,

da mu pokažem

kako ga ima rada ;

” Tukaj nisem vešča kot ti ,

a sem ji rekla,

naj ponovno nariše like-

nje

in očeta ; “

“In tako je naredila ,

bila je zadovoljna ;”

“Zvonec zazvoni,

pred vrati mi

in

nje oče – mami ;”

“Koj,

ko nas svetloba osvetli ,

da šopek rož mamici ,

nato pa kamen očetu.”

“Nestrpno čakam ,

kake reakcije bodo s strani obeh ,

na drugi strani vrat;”

Mami veselo izdahne :

” Oh lepo “

Oče pogleda kamen ,

mami se nasmeji , češ…

A,

Pikica mala ,

ga objame ..

On pa nič,

tudi naprej,

v dom moj niso šli,

češ ,

da se jim mudi –

tako oče – moj sin , si predstavljaš !! “

Pikici mali ,

dam nahrbtnik

in nemo stojim ….

Nakar se obrne

in me objame –

silovito ,

okoli nog.

Točno tako ,

kot je narisala objem očeta,

na kamen . “

Čutim ,

da komaj zadržuje jok;

“Veš kaj ,

draga moja ,

ti si naredila vse kar je v tvoji moči .”

sem ji dejala

in nadaljevala epilog h boleči zgodbi ;

” Danes je toliko teorij ,

kako vzgajati otroka ,

da se lahko ta mladim zrola ! “

“Draga moja ,

toliko zla je bilo narejenih

v preteklosti ,

a to ni vse ,

kajti

sedaj se odkrivajo zla dejanja odraslih –

do otrok .

Ne vem ,

mogoče imajo očetje hčerkic v podzavesti

ta občutek ,

da se do hčerkic,

ne obnašajo enako ,

kot do bratca ,

ali mame ..,

tu nastopi problem ..”

Nato sem nadaljevala :

” Ti si mama ,

do konca svojega življenja ,

zato si dolžna ,

(vsaj jaz tako mislim) ,

da se s sinom pogovoriš ,

mu pojasniš,

da ga hčerka ni zezala ,

ampak ,

da naj vidi tisto ,

kar mu je iz srca dala ;”

“Kaj pa če mi ne bo prisluhnil ? !”

me skeptično vpraša ,

” O,

da ,

poznam vaju

in vem ,

da sta z ljubeznijo povezana ;”

Sedanjost ;

Oglasi se zvon ,

prišlo je SMS , sporočilo ;

“Hvala “

A,

zahvala ni bila od prijateljice ,

ampak od njenega sina ;

Dobro jutro ,

dragi moji ,

naj bodo lepe vibracije v vas

da boste osrečili še druge ;

Vaša : Silva Janež.

Napačne vrednote,

napačni ideali ,

nam brišejo meje ,

med ljubeznijo

in sovraštvom ;

Praviš mi ,

da temu ni tako,

da je tukaj upanje,

in

zaupanje v dobro..

Odgovarjam ti,

s vprašanjem,

( kar ni lepo ,

je pa tokrat nujno ) :

“Kaj si naredil,

da bi se uprl zlu ?

Zlo se napaja –

skozi naše sovražne reakcije na dogodke;

Praviš

da je to nesmisel?

Temelj etike je –

večna borba dobrega in zla ;

Sama rada pravim ,

da je to bistvo Univerzuma,

skratka

-jin in jang –

skupaj ustvarjata …

Vem ,

hudo je ,

ko si del sprememb

ki so drugo pravilo razvoja le – tega ;

Pa vseeno vedno univerzalna ljubezen,

zmaga ..

potem pa spet od začetka ..

tam ,

kjer ni časa ,

je le sprememba !

Zato,

dragi moj,

povej mi ,

ob vsej jezi ,

strahu

ki ju čutiš,

kolikokrat si ugasnil televizor,

internet ,

zaprl strani časopisov –

vseh nestrpnih “pisunov”,

ki so s svojimi objavami

v tebi vzbujali gnev ,

sovraštvo ,

in

ne nazadnje strah ,

da se kaj takega tebi ,

tvojim ,

ne bo zgodilo… ?

Namesto,

da bi se raje prepustil svojim dragim ,

z vso ljubeznijo,

ki jo premoreš.

Seveda,

s pogojnikom ,

da si informiran ,

a si tako močan v ljubezni ,

da si ne dovoliš zla ,

v sebi

in njemu ,

ki se s tvojim hrani ; “

Naredite nekaj dobrega ,

zase

in za vse ,

ki so vam dragi

in

vaše ljubezni potrebni ;

vaša Silva Janež.

Leto dni zdravljenja ,

je za mano ;

Da bom bolj precizna –

od

ozaveščanja ,

da je nekaj hudo narobe z mano ,

se je začelo- že tri leta prej;

Največ v iskanju ” odgovorov ,

znotraj alternative ,

nato pa,

ko le ta ni rodila sadove ,

sem se obrnila na uradno medicino ;

Kati zavedam se ,

da kar se mora, se mora ;

Skratka –

slednja, mi je odkrila poškodbo srca –

imenovano : Popuščanje srca .”

Soočanje s seboj ,

ob taki diagnozi

in v zavedanju ,

kaj ta pomeni –

ni enostavno ,

predvsem za psiho

in

nenazadnje za dušo ;

Um deluje ,

psiha se mu prilagaja,

a duše –

um ne prelisiči;

A,

kozmos deluje

in dobim kirurga,

ki mi srce ,

brez umetnih vložkov sestavi;

skratka njegovo delo,

je bilo inovativno ;

Spominjam se dogodka ,

ko me je sine ” predal ” dr.

ki mu je naštevala zaplete ob operaciji –

(v bistvu meni,

a sem bila ” odsotna “),

da je posledica operacije,

lahko tudi smrt.)

To mi je njega draga povedala kasneje,

saj sine ni spal dve noči…

O-

zdravljenju v bolnici prve dni ,

po operaciji ,

raje ne bi ;

Kajti , nobena operacija,

ni tako nadzorovana ,

kot ta ,

o kateri pripovedujem .

To je najhujše ,

kar se ti lahko zgodi ;

Vrhunska tehnika –

robotizirana ,

a enako

tudi zdravstveno osebje ;

Brez komunikacije

24 h !!!

Pa pride na vizito moj dr, kirurg

in koj mi reče ,

da bom –

zaradi tega ,

ker mi je na svojstven način rešil delovanja srca ,

morala ostati še nekaj časa v bolnici ;

Da ,

sem odgovorila ,

le dajte me “v drugo okolje “;

In zgodilo se je ;

Naslednji moj predlog je bil vprašljiv ,

a sem ga predstavila ;

Pustite me domov,

kajti doma bom enkrat hitreje okrevala ;

Moj kirurg ,

dr. Jelenc ,

se je strinjal ,

a pod pogojem ,

da bodo vsi rezultati preverjanj-

staja pozitivni ;

Seveda so bili

in šla sem domov;

Doma me čakajo moji dragi

in verjemite mi ,

ne upajte ,

da boste –

po kateri koli operaciji –

koj Herkules –

pol Bog , pol človek ;

Danes ;

Nobenih znakov bolezni več ne čutim ;

Sem brez zdravil ,

ki so mi jih ,

z mojo prošnjo ukinili ;

Predvsem zaradi novega pristopa,

h operaciji srčnega popuščanja,

ki ga je izvedel dr . Jelenc .

On pravi ,

da sem imela to danost ,

da je vse skupaj “zakrpal “

in ni bilo potrebe po tujku –

umetnih zaklopkah ;

Vračam se v vsakdan ;

Še bolj odprta do Univerzuma ,

ki ima svojo logiko ;

Skratka ,

počutim se svobodno

in

ta občutek me navdihuje,

da delam vse –

v smeri radosti ;

Nikoli me ni bilo strah, kajti –

izgleda,

da mi je bil pogum- že ob rojstvu v ” zibelko dan ” ;

Odločila sem se

in tako bo;

Dragi moji ,

hvala vam za vse lepe vibracije ,

ki ste mi jih pošiljali v času najhujšega ;

Vem ,

da se vam bodo le – te povrnile

za kar bo Univerzum poskrbel ;

Ljubite svoje telo

in ga čuvajte ,

kajti brez njega –

ni duši moč ostati,

vaša Silva

Modri človek –

nima zamegljenega uma.

Zato bo-

v kolikor ima možnost ,

(ob neki danosti )

izbral tistega ,

ki bo slišal njegov glas,

tudi ,

in ne le takrat,

ko bo imel “pravico glasu “.

Zato je pomembno ,

da njegov um postane stalnica ravnanja vseh,

ko lider odmisli svojo častihlepnost,

in

tako lahko resnično služi svojim ljudem.

Zanimivo ,

vsaj zame je ,

da se mnogi –

v “razvitem – zahodnem svetu “

počutijo ” varne “,

ob občutenju avtoritete,

v občutju oblastnosti,

agresivnosti

ter tekmovalnosti.

Upam ,

da je napočil čas

ko bomo spontano sprejeli –

vsaj na vrhovnem položaju države ženski princip,

da ne bosta vojska- Nato jemala iz drugih –

za nas pomembnih –

življenjskih finančnih virov.

Močna osebnost ,

bo tako prispevala s svojo energijo,

tudi ,

da dosežemo enkrat za vedno-

spravo med nami..

Zakaj se prepiramo?

Ali ste se kdaj vprašali ,

kaj imate- imamo od tega .

Zakaj ideologija

modreca ne premami

in

ga ujame v svoje mreže ?

On ve ,

da se prelivajo sredstva iz enega resorja –

v drugi resor.

Kdor tega dejstva ne sprejme ,

ima glavo –

kot noj v pesku-

ali

kot otroček,

ki si zakrije oči

in verjame,

da ga nihče ne vidi. –

Čas je turbulenten,

nič prijazen za nas ,

ta čas .

Zatorej ,

dajmo,

odločajmo se z mislijo na ljubezen do sebe ,

naših dragih

in širše .

In ne za ideologijo !

Še je čas ,

verjamem v nas ;

Dobro jutro ,

krasen dan vam želim

dragi moji,

vaša Silva Janež.

ZARADI :

SOUSTVARJANJA VSEGA –

NA NAŠEM PLANETU

IN ŠIRŠE ;

ŽAL PA

VEČINA ČLOVEŠTVA UPA ,

DA BO NEKDO DRUG ,

OPRAVIL SPREMEMBO V NAS

IN

POSLEDIČNO NAVZVEN ; Silva Janež.

A,

nihče ne uide logiki

Univerzuma,

nam sicer nedojemljivi,

a –

v tem segmentu naše biti

je “razumljivo”-

intuicija

in pra spomin..

sta tista ,

ki osvobajata ;

V kolikor se oddaljujemo od sebe

in se podrejamo raznim normam,

se slej -ko prej,

soočimo s travmami v sebi

in ponovno iščemo izven sebe nekoga,

ki bo našo nalogo,

opravil namesto nas..

Skozi ves “človeški vek “,

takih,

ki so to podrejanje

in odtujevanje od naše biti –

z veseljem počeli ,

ni manjkalo ;

Tudi v tem mileniumu, nič novega..

V prispodobi ,

kot takrat,

ko se kamen vrže v vodo,

ki ustvarja vrtinec,

tako se tudi mi začnemo ,

že koj po rojstvu,

vrteti ,

v začaranem krogu..

tako nas vrtinec,

vedno bolj oddaljuje od nas samih.

V

nasprotju tega,

pa se “semena samo- vznikla”,

“borijo” na svoji poti rasti,

za svoj obstoj,

bi rekla strastno

in pogumno .

Tudi na njih prežijo nevarnosti,

a so odločene,

da se jim postavijo po robu,

in ostajajo v povezavi s seboj.

Zato,

sprejeli mi to dejstvo ,

ali ne,

ampak obstaja-

neka zakonitost univerzuma,

ki kaže na to ,

” da bo vržen s kamnom v vodo “-

le rotirajočih se osebek,

vedno –

nezadovoljen;

Kajti,

Če ne dobi tistega,

kar želi,

potem trpi.

Tudi,

ko dobi točno tisto,

kar si želi,

še vedno trpi,

zato ,

ker v podzavesti ve ,

da tisto kar je dobil,

ne more za vedno obdržati,

kljub temu,

da mu vrženi ” kamen ” sporoča drugače ;

Um je prava nadloga,

saj si želi,

da se nikoli ne bi ,

spremenilo tisto,

kar nam je Cool ,

oziroma kar v nas vdaje občutenje lažne radosti .

Pri tem je pomemben strah .

Ta nas ” nagovarja na vseh nivojih”.

Nešteto tega ,se nam rola po glavi;

kot na primer;

da –

bomo ujetniki :,

vojn , izgube, trpljenja, bolečine…

A,

zanimivo je ,

da vsi vemo ,

da se vse spreminja..

Spremembe so naš vdih ;

zato,

se nima smisla pretvarjati,

da jih ni,

ker nas bodo dohitele-

slej ,

ko prej –

skozi življenje.

In tisti ,

ki verjame ,

da nas bosta upanje ,

in usoda

in vsa podobna krama rešili,

so sanje – mirovanje,

človeka ,

ki ne živi svojega življenja ;

Pomeni ,

da ne opravlja svoje naloge ,

da z usodo sodeluje,

kajti ,

ob njegovi pasivnosti

bo “usoda” njega življenje,

speljala po svoje ;

Iz tega sledi ,

da se nam ostalim ,

v kolikor je zlo v njih zaslepljenosti ,

ne ” piše dobro “.

Vsekakor pa pozabljajo prestrašene figure ,

da ostali,

ki so osveščeni –

osredotočeni ,

uprli “temi” v sebi

in

širše,

in

se jim postavili po robu.

Začeli bodo delovati,

v dobro sebe

in ostalih ;

Anekdota:

Že dolgo nazaj

sem sprejela danosti ,

ki mi niso bile tuje,

/ za večino bi bili prebliski preplah ,

da z njimi ni vse v redu /

No ,

kot rečeno ,

pri meni je vse potekalo spontano ,

sprejela sem jih,

jim tudi prisluhnila,

se včasih čudila-

v smislu –

kako je to možno,

a nikoli nisem zaradi tega iskala ” pomoč “,

nasprotno

živela sem z danostmi v sinergiji ;

Veliko teh podoživljanj sem si zapisala,

nekatere celo delila,

kar bom tudi tokrat storila..

Najnovejšo ” zgodbo ” uma,

ali…

Zakaj ta začetek ,

na koncu presodite sami;

Dan “D”;

po

zelo zahtevni operaciji srca,

ki je trajala šest ur ,

saj je na mojo srečo

kirurg bil pogumen ,

in zrel , da je presodil,

da imam danost, ki je pri popuščanju srca redka,

da bo moje srce na novo sestavil.

Ne , da bi odrezal velik del njega ,

ga nadomestil z umetnimi zaklopkami,

ampak-

kot rečeno –

začutil je poriv močan ,

da preizkusi nekaj novega v njega stroki;

Preden se je začela operacija,

sem mu dejala,

da naj pazi, kako me bo zašil nazaj,

mu pomežiknila in

se predala anesteziologinji

in odtavala…

Dolg spanec so mi privoščili po operaciji,

tako,

da so me že po 24 h,

prestavili iz intenzivne -v pol intenzivno nego .

Vrhunec tehnologije ,

vse okoli mene sami monitorji in neskončno žic.

Kljub temu ,

sem bila vesela ta dan,

saj sem se slišala s sinom, ki ni nehal govoriti o tem ,

kaj mu je kirurg dr. Jelenc pripovedoval ,

pa kako ni mogel spati, pa ..

saj veste tisti, ki imate otroke…

No,

že čez dan , dva ,

pa sem se počutila kot ujetnik v taborišču..

Takrat sem dojela,

da je podobno ,

tudi v zaporu..

kajti ,

tudi tam je poustvarjen mikro svet ,

in ti –

kot del njega ,

si se mu moral prilagoditi,

ali..

Skratka ,

moja danost je bila podobna,

kot da sem v samici..

Ob meni sestra

ki je nenehno spremljala dogajanje na monitorju..

in na svojem telefonu.

Huda vsaka sekunda,

kajti nobene komunikacije med nama,

ona v svojem svetu- preko mobitela,

jaz 24 h v samici …

Odvzeli so mi spanec,

saj mi je bil moj ritem življenja porušen,

s ” prisiljenim spanjem ” ob 10h

in z bujenjem ob 4,30 h.

Trajalo je … 4 dni..

Spala nisem –

(bi rekli Prekmurci ,

“da san dremuckala “)

a,

sem delala vse vaje ,

ki so nas učili ,

da bi se z njih pomočjo okrepila

in čimprej osvobodila ..

Kajti ,

dvigniti se s postelje

in dati noge na trdna tla,

je bila za večino misija nemogoče ,

a ne zame k

kajti vsak dan sem se silila jesti,

in kot rečeno telovaditi .

Ni bilo enostavno vstati

in se na nogah obdržati par minut…

od začetka,

se mi je zavrtelo skoraj ob vsakem obroku. hrane.

A,

sem vztrajala..

in telo ” gnala do ” meje “.

Takrat sem dojela ,

kaj pomeni enost telesa in duha ;

Enkrat pa sem končno zaspala .,

kajti sanjala sem .

Ne vem ,

koliko časa sem spala ,

kajti začutila sem roke na mojem telesu,

kričanje –

injekcijo -….

ne takoj elektro-šok.

Ni bilo besed ,

bilo je …

Skratka,

sanjala sem ,

kako me oživljajo z elektro-šokom.

Sestre so mi čez čas povedale,

da se mi je telo dvigalo-

v podobnem ritmu ,

ki izvajajo elektrošok.

Pismo,

sem kasneje v ” tišini tihi ” premlevala,

a,

ozavestila sem,

da moram pod nujno odreagirati ..

Vizita;

Vodi jo moj kirurg;

prvič.

Z nasmehom ,

/ le kje se je izgubil /

me povpraša ,

veliko tega,

saj me je operiral na inovativen način;

Nisem mu odgovarjala na vprašanja ,

ampak odločno –

a,

tudi prijazno sem mu na koncu dejala:

“Dajte me v drugo okolje,

ta “sterilnost me ubija ” ;

Takoj je odreagiral

in odpeljali so me v malo manj fensi oddelek ,

a bila je Tv.. in jaz sem gledala –

verjeli , ali ne reklame ..

Svobodna..

sem si jo izborila !

Potem ,

pa mi sporočijo,

da mi morajo urediti še ” aritmijo srca”.

Pa so me položili na pojstlo ,

prestavili par meter stran ,

v sobo ,

z elektrošoki…

Ko so mi povedali ,

za kaj gre,

sem rekla ,

da nočem splošno anestezijo;

” Ne skrbet ” , je bil odgovor-

” samo-

uspavali vas bomo za 15 minut “.

In sem se odločila — za,

kajti podoživljala sem že to.

Ponovna vizita;

Po urejeni aritmiji,

in urjenju telesa in duha,

sem se počutila znova JAZ ;

Dr. Jelenc ,

je vodil vizito

in kljub maski ,

sem vedela ,

da se mu smeji

ob vsaki moji pripombi;

A,

zaključila sem spet s svobodo – rekoč :

Spustite me domov,

verjemite mi,

da bom doma hitreje okrevala ..

Zaznala sem nasmeh

in odobravanje z njega strani –

v smislu da bom lahko šla domov;

Nakar pa,

za njim stoječa dr. osorno spregovori :

” Le kaj si domišljate ,

po 12 dneh ,

po tako težki operaciji domov..

opraviti boste morali vse teste ..

Bila sem brez maske

in ji –

s prijaznim nasmehom povedala,

da se tega zavedam ;

Odklopili so me ” z računalnika “

in prvič sem se stuširala —

dolgo- dolgo …

“Izpiti za svobodo ” :

so bili priznam zahtevni,

saj se še doma nisem takoj tako odlično odrezala v posameznih ” meritvah ” sposobnosti

in vsemu obremenilnemu..

A,

na kirurgiji ,

je deloval adrenalin …

Ostali –

telesno funkcionalni testi

so bili odlični;

Odličen rezultat,

seveda stroke,

in moje” trme ” ,

oziroma ,

moja svobodna odločitev ;

In šla sem domov,

h mojim dragim .

Ni bilo lahko..

vsaj pol leta,

ko se je v meni nekaj prebudilo

in sem se uprla nešteto nepotrebnih tablet ,

z grozljivimi stranskimi učinki.

Ponovno sem poklicala svojega kirurga

in mu dejala:

” Z mojim srcem ,

ste naredil nekaj fascinantnega “

Ponovno ste ga sestavili,

nobenega tujka nimam v sebi ,

počutim se odlično,

le zakaj moram jemati te meni” sovražne ” tablete..

Pa me je lepa osebnost- duša,

nagovorila:

Ponovno bomo testirali, pokličem vas čez pol ure.

In smo .

ukinili –

(seveda na osnovi rezultatov izvidov)

vse tablete ,

razen aspirinu podobni antiagulacijsko tableto..

In

na pregledu

pri dr.

ki odloča o tabletah o redčenju krvi,

sem se znova postavila zase in zahtevala ,

ampak zares zahtevala ,

da se mi na osnovi krvnik pokazateljev ,

določi minimalna količina ,

za redčenje krvi.

Zakaj je to pomembno ?

Zaradi strdkov, bolezni ožilja..

Skratka,

za kapjo umre na leto več ljudi ,

kot je umrlo za kovidom , v vseh letih.

Epilog :

vedno poskrbi zase ,

prisluhni si

in odreagiraj sebi v dobro.

Raje kaj materialnega odmislite

in ne čakajte na listi,

ampak plačajte tistih 60 evro ,

zase ,

zares zase

in

ne za tekmovanje v materialnih dobrinah..

Dovolite si ,

da se znebite potreb po zunanjem blišču

in vlagajte vase ..

Ni izgovora ,

da so nam odvzeli vse ,

kar smo leta in leta dajali v zdravstveno blagajno..

Kajti to je dejstvo,

ki se ne bo spremenilo…

Sreča bo ,

če bomo operacijski tretma ” ujeli ” v javnem zdravstvu.

Pa še nekaj naj dodam.

Pred kratkim je umrl moj dobri prijatelj;

Zadela ga je kap .

Živel je sam,

našli so ga ,

kako leži na postelji…

Imel je 43 let.

Nikoli se ne uležite,

če čutite,

da se v vas nekaj hudega dogaja.

Doma imejte aspirin ,

ki ga položite pod jezik,

naj vam bo telefon pri roki

( ok- vem sevanje ) ,

ali telefon s tipko za nujne primere ..

Potem počakajte sede na rešilca .

Nikar ne zmajujte z glavo,

ali celo jemljete ta moj zapis,

kot morbiden:

To so dejstva.

Sami se odločite ,

ali ste gospodarji svojega telesa in duha,

ali ste raje v coni ugodja

in jamranja nad politiko,

ki nič ne naredi za nas .

Kdo drug ,

kot mi sami ,

nam bo naš eliksir življenja ohranjal ;

Dobo jutro ,

krasen dan ,

radosti polni ,

vam želim ,

dragi moji ;

vaša Silva Janež.

KAKO BI SE POČUTILI-

SVOBODNE,

ALI

PRESTRAŠENE ;

Dragi moji ,

želim vam ,

da se vam dogaja lastna “volja”.

Ste prepričani ,

da se vam?

Zato –

pogum velja,

kajti,

v kolikor si želite svobode ,

bo ob vseh informacijah,

težek preboj ;

A

verjemite mi,

da se splača zoperstaviti doktrinam ;

Kajti

tako bomo v skupnosti-

veliko bolj solidarni,

sočutni

in

ljubeči do vseh nians pogleda-

drugega sočloveka ;

Veliko berem o novodobnih

in sicer starih dogmah..

Vsi smo v “matrici “interneta,

ker pišem na Fb strani ,

vemo ,

da drži FB usmeritev ,

kako naj se ” družimo “

Tudi na drugih-

tovrstnih internetnih straneh,

sledimo –

nam vsiljenim vzorcem obnašanja .

Med ljudmi

ni več odkrite solidarnosti,

empatije..

kaj šele ,

da le – ta

ne postane sovražni govor,

ali nagovor,

h vzgoji –

si naš

in tako se boš vedel

počutil….

Smo

ujetniki PEETEKLOSTI.

Zgodovina uči;

nekatere od nas,

pa naša bit,

od nje odvrača .

Upam ,

da nas bo vedno več ;

Vaša Silva Janež.