VČASIH NE VIDIMO TISTO,
KAR NAM JE V RESNICI NAMENJENO ; Silva Janež.
Kar nekaj časa se nisva videli ,
le preko videa,
hallo ?!
” sem ji napela “
prijateljici “stari “;
“Kje si tokrat,
nikoli te ni v Ljubljani, kje se … “
pa mi koj skoči v besedo ;
“No ,
tokrat pa sem ..
Saj veš babica .. počitnice, “
še doda
in se zasmeji ;
“Ok ,
potem pa se
kar zmeniva :
jutri popoldne pade Špica in koktejl .. “
“Ok”
je zadosti ,
da se veselim snidenja.
Špica ;
S Tayem prišibava 100/ h,
saj zamujava že 15 minut ,
kajti Ljubljana je eno samo gradbišče-
da o popravilih cest-
ne govorim .. res hudoooo !!!!
No ,
pa dajmo lepo na izi,
kajti frendica že ve ,
da ne zamujam kar tako ;
Objameva se ,
vsaj jaz v upanju ,
ki me je preletel tisti trenutek vzhičenosti –
svobodnega dotika ,
da se v jeseni ne bo stara ,
temačna slika ponovila ;
Pa sva začeli –
kot čebelici brenčati
se ob tem smehljali
in uživali v razgledu
in ob igri
najinih ljubljenčkov.
Pa jo povprašam po nje družini ,
” kako sine in njegova dva
in
hčerka in njeni štirje “..
Pa z veseljem pravi ,
da so vsi ok,
a njej pa dajejo največ vnučki;
Pa začne …
ojoj
nikoli končana zgodba…
Ima jih štiri ,
a vsak zase je nekaj posebnega ;
Ponosno mi razlaga o vseh dosežkih
in o klicih ,
da pridejo ,
“in babi speči palačinke “
še dodajo..
Potem pa kar naenkrat utihne ,
sem že mislila ,
da sem jaz na vrsti ,
saj nimam take dinamike –
vsakodnevne kot ona,
a
me spet prehiti
z vprašanjem ..
Kaj praviš na ta dogodek ,
ki me je zelo prizadel.
Kar naenkrat se je potegnila vase
in to dobesedno ,
čustveno in psihično;
Tišina
je postajala že moreča ,
zato spregovorim odločno :
” Nadaljuj : “
Za vikend sem imela od sina ta malo ;
Bilo je polno dogodivščin,
saj smo bili priče požaru,
pa je bila žejna in sva rabutali dve koruzi sladki- vodeni ,
nato pa sva se zadnji dan ,
na koncu sprehoda odločili ,
da mamici natrgava travnato cvetje..
” A, kaj pa boš dala očiju ? “
jo povprašam ;
“Kamen ” ,
mi z vso odločnostjo
sedemletnice odgovori ;
Pa ji pravim ,
moški ne marajo kamenčkov v obliki srčkov ,
kot me ženske ;
Nato pa mi z neverjetno odločnostjo odgovori :
” To ne bo navaden kamen ,
niti v obliki srčka ,
to bo poseben kamen ,
ki ga bom pobarvala
in nanj narisala,
kako ga objamem ,
da bo vedel ,
kako rada ga imam . “
Pa ga je iskala
in nadaljevalo se je doma ,
ko se je v banji kopala vsaj pol ure ,
nato pa je začela barvati kamen .
V tem času
sem nama naredila večerjo
in nato risanka ,
pravljica –
od babi za lahko noč
in
že je bila
v nekem svojem –
krasnem svetu;
” Pocukala me je za lase
in
veselo zažvrgolela :
Dobro jutro moja babi “
Od kod otroku energija ,
se povprašam ,
ko se s težavo ,
/ seveda njej tega ne pokažem / ,
spravljam iz postelje;
Zajtrk,
nikoli končana zgodba ,
ma kje ste me našli ,
h ” kruhu spravila dva froca ” ,
a “ti kosmiči niso ta pravi” –
mi pravi .
“Jej,
ali bodi lačna ,”
sem na njeno ne ! dodala
“Veš,
pozanimala sem se že,
ko si šla v vrtec ,
kaj ješ rada”
“Sedaj pa še zobke umit
in lase razčesat ! “,sem dokaj odločna tudi sama ;
“OK,
počakaj malo,
je vajin konflikt nastal zaradi hrane ,
dolgih las ,
ki si jih ni hotela počesati ,
ali.. “
sem uspela vskočiti ji v besedo ,
pa me koj popravi ;
” Imaš prav ,
preveč na dolgo pripovedujem “
malce skrušeno nadaljuje ..
“Kajti ,
naenkrat ,
pa mi začne milo jokati “.
“Kaj je Pikica mala ,
zakaj te solze ..”
Pa mi odgovori :
” Poglej babi ,
izginila sva .”
” O čem govoriš ?”
zmedeno vprašam ,
ona pa mi razloži ,
da sedaj ,
ko so se barvice posušile ,
se ne vidi ,
kako sem ga je objela,
da mu pokažem
kako ga ima rada ;
” Tukaj nisem vešča kot ti ,
a sem ji rekla,
naj ponovno nariše like-
nje
in očeta ; “
“In tako je naredila ,
bila je zadovoljna ;”
“Zvonec zazvoni,
pred vrati mi
in
nje oče – mami ;”
“Koj,
ko nas svetloba osvetli ,
da šopek rož mamici ,
nato pa kamen očetu.”
“Nestrpno čakam ,
kake reakcije bodo s strani obeh ,
na drugi strani vrat;”
Mami veselo izdahne :
” Oh lepo “
Oče pogleda kamen ,
mami se nasmeji , češ…
A,
Pikica mala ,
ga objame ..
On pa nič,
tudi naprej,
v dom moj niso šli,
češ ,
da se jim mudi –
tako oče – moj sin , si predstavljaš !! “
Pikici mali ,
dam nahrbtnik
in nemo stojim ….
Nakar se obrne
in me objame –
silovito ,
okoli nog.
Točno tako ,
kot je narisala objem očeta,
na kamen . “
Čutim ,
da komaj zadržuje jok;
“Veš kaj ,
draga moja ,
ti si naredila vse kar je v tvoji moči .”
sem ji dejala
in nadaljevala epilog h boleči zgodbi ;
” Danes je toliko teorij ,
kako vzgajati otroka ,
da se lahko ta mladim zrola ! “
“Draga moja ,
toliko zla je bilo narejenih
v preteklosti ,
a to ni vse ,
kajti
sedaj se odkrivajo zla dejanja odraslih –
do otrok .
Ne vem ,
mogoče imajo očetje hčerkic v podzavesti
ta občutek ,
da se do hčerkic,
ne obnašajo enako ,
kot do bratca ,
ali mame ..,
tu nastopi problem ..”
Nato sem nadaljevala :
” Ti si mama ,
do konca svojega življenja ,
zato si dolžna ,
(vsaj jaz tako mislim) ,
da se s sinom pogovoriš ,
mu pojasniš,
da ga hčerka ni zezala ,
ampak ,
da naj vidi tisto ,
kar mu je iz srca dala ;”
“Kaj pa če mi ne bo prisluhnil ? !”
me skeptično vpraša ,
” O,
da ,
poznam vaju
in vem ,
da sta z ljubeznijo povezana ;”
Sedanjost ;
Oglasi se zvon ,
prišlo je SMS , sporočilo ;
“Hvala “
A,
zahvala ni bila od prijateljice ,
ampak od njenega sina ;
Dobro jutro ,
dragi moji ,
naj bodo lepe vibracije v vas
da boste osrečili še druge ;
Vaša : Silva Janež.
Bernarda Hren, Babi Brigita in 344 drugih oseb
192 komentarjev
4 delitve
Všeč mi je
Komentiraj
Deli z drugimi