UMIRAJO LE

FORME ZNOTRAJ NJEGA ,

A,

ENERGIJA –

DUŠA NJIH,

TAKO –

KOT UNIVERZUM

ZA VEČNO O/ B/STAJA . Silva Janež.

Mnoge ljudi privlači zunanji svet

in

ne čutijo zadovoljstva znotraj lastne biti.

Sledijo tistemu,

kar jih privlači,

želijo biti nekaj –

ali nekdo drug,

zato se ločijo od svoje elementarne –

dobre narave.

Pomembno je

,da ozavestimo dejstvo,

da ob vsakem trenutku ,

ko se ločimo od svoje “elementarne biti”,

je začetek umiranja naše forme;

Sledi ,

dejstvo ,

da dolžina vsake stopnje posameznikovega življenja –

ni določena

s časom ,

ki smo si ga ” izmislili “;

skratka,

namesto” časovnega sistema homosapiensa” ,

določa dolžino časa trajanja življenja-

naša pozitivna naravnanost.

Kajti-

čas ,

ne predstavlja preživete situacije osebe.

Preprosto-

takrat ,

ko se subtilna energija presuši,

se življenje preneha.

Iz tega sledi,

da je v namenu vzdrževanja življenja –

potrebno kultiviranje subtilne energije,

kar pomeni :

veliko pozitivnih čustev

in

vrlin,

kar nam daje moč,

da živimo dlje,

pa ne zaredi fensi hrane ,

fensi oblačil

in ostale krame,

ampak –

zaradi našega ljubečega odnosa,

do naših dragih

in širše –

do vseobčega ;

Enostavno –

ni druge “poti “.

Te dni,

praznujemo praznik

” Dan mrtvih.”

Naj bo čuječ

v naši duši –

do dragih pokojnih

in ne podobno ,

kot okraševanje hiš ,

s katerimi tekmujemo s sosedi…

Še manj pa

z občutkom krivde iz preteklosti..

Kajti-

tudi ,

če se le enkrat na leto pojavi ,

kot” slaba vest “,

je z enormnim ” darom ” ,

ne boste odrešili.

Vsi tisti,

ki pa ste za časa življenja-

s pokojnikom živeli v sožitju,

dajte na grob solarno svečko,

ali kamen

in živo rožo ,

več njih ,

ki bodo živele-

še dolgo z vami v srcu -do svojih dragih,

ko jih boste na ” obeležju ” –

večkrat obiskali.

V spomin moji mami in očetu,

mami od moža…

in kot vedno na prvem mestu

očetu najinega sina ,

dragemu soprogu ,

sopotniku

in srčnemu prijatelju .

Dragi moji,

želim vam ,

da vas bodo lepe vibracije združile s svojci danes ,

v času ,

ko se boste spominjali svojih dragih,

ki niso ” fizično “,

več med vami.

Vaša Silva Janež.

Takrat,

ko mi nekdo –

od rojstva naprej pripravlja na to ,

da bom verjela ,

da je njihova usmeritev prava ,

si ga postavim kot izziv,

za začetek sprememb –

znotraj mene

in širše

kajti –

zgoraj –

zapisana misel je zame aksiom ;

kar pomeni ,

da drži ;

To pa pomeni ,

da ne verjamem v to,

da je vse –

že v naprej določeno-

determinirano,

mimo moje volje;

Dolžna sem obrazložitev,

moji

dokaj nenavadni trditvi ;

Determinirano je filozofski koncept ,

ki temelji na predpostavki,

da so vsi dogodki določeni.

Vse,

kar se zgodi,

je v celoti odvisno od tega,

kar se je zgodilo pred tem.

Determinizem tudi pravi,

da bi v primeru,

da poznamo izhodiščno stanje

in vse vzročne mehanizme,

ki nanj vplivajo,

lahko z gotovostjo napovedali vse,

kar se bo zgodilo v prihodnosti,

saj je tako

ali tako vse že v naprej določeno.

Če je tako,

je človekova svobodna volja le velika iluzija,

saj je vse,

kar se nam dogaja,

že v naprej pogojeno s prejšnjimi dogodki

” zgodovina se ponavlja “

in

ljudje na svoja dejanja –

nimamo nobenega vpliva.

Zanimivo,

da so se vse svetne oblasti,

od “vračev”,

v praskupnosti naprej,

posluževale te manipulacije –

determinizma ;

Človeka so od rojstva naprej ustrahovali tako,

da je vse odvisno od naše vere v tisto ,

ki nam kroji usodo,

oziroma vsem bogovom,

ki nas razdvajajo ,

po ne vem kakšni logiki.. ;

Zanimivo,

da tudi v današnjem času,

kljub “proklamiranju človeških in državljanskih pravic “,

znotraj demokracije,

so le-ta ,

za nas v podzavesti –

že programirana dejanja.

Skratka ,

vse dokler smo v coni ugodja ,

ne razmišljamo o tem,

da bi ustvarjali lastno življenjsko pot,

kaj šele širše ;

Postanemo bitja –

brez hrbtenice –

beri:

brez našega dela udeležbe znotraj planetarnih dogajanj-

matere Zemlje,

oziroma kozmosa,

katerega logika je sicer nam neznana,

pa vendar smo del njegovega ” valovanja !!! “

Zadnja misel,

je odvisna od našega uma,

ki ga sistematično družbena klima diktira

na osnovi že podanega-

zapisanega argumenta;

V

smislu :

” si naš, ali nisi ! “

Sledi naša zbeganost ,

naše frustracije ,

in

ne nazadnje dvom v to,

da smo povezani z vsem

in

smo kot taki nepopolni

in v strahu ,

da “bomo sami ” ,

se priključimo večini !

Zato naš um teži k temu ,

/ le od kod mu le to ! /

da si predstavljamo ,

da smo nepopolni,

oziroma smo nezmožni ustvarjati življenja v svoje dobro

in

v dobro ostalih na planetu Zemlja ;

Kajti ,

če ne vemo,

so na planetu Zemlja

še svobodni ljudje..

ki pa gredo nam v ” nos”,

saj se nam ne podrejajo ..

raje umaknejo…

Skratka – dragi moji ,

ne bodimo si prehud sodnik ,

ki od zunaj na nas deluje .

Ne pozabite ,

da smo del vsega :

najsi ga imenovali :

Boga , Enost , Universum , Vseobče ..

Smo znotraj vsega ,

in nimamo pojma ,

kam nas bo valovanje,

na razburkanem morju

popeljalo ;

Zato raje ujemimo val ,

/ znotraj danosti – vse občega /

ki nas bo dvignil visoko v zrak ,

in počasi drsimo z njim tja ,

kjer nam bo postalo vse kristalno jasno :

“Kaj nam je storiti ? “

Prisluhniti si ,

svoji intuiciji ,

saj nam je bila

od pamtiveka –

v zibelko dana,

a žal

nam je skozi evolucijo človeštva-

zaradi pohlepa –

odtujena !

Glede na turbulentne čase,

ko je zahodna civilizacija vedno bolj pohlepna,

naj vam dodam še mitološko poved o –

Babilonskem stolpu;

Ljudje na planetu Zemlja,

so se v vsem razumeli,

in zato so živeli v coni ugodja;

No –

dano ugodje počasi postane dolgočasno

in

zaželeli so si več:

Gledali so proti Olimpu,

kjer so se po svoje zabavali bogovi :

Pa se je porodila ideja,

da bi se jim pridružili,

kajti

njihovo ugodje –

jim je postajalo dolgočasno..

In gradili –

zgradili so stolp ,

vse do Bogov;

Takrat

pa so se Bogovi razjezili,

porušili stolp

in med človeštvo enotno ,

raztrosili različne jezike,

da se lakomneži,

ne bi mogli sporazumevati

in ponovno postavljati zid do njih,

/ beri, do vseobče logike” razvoja ” Univerzuma ./

Danes je svet še vedno “razdeljen na jezike”,

milo rečeno,

kajti vsak vleče v svojem “pohlepu ! “

Naj zaključim tokratno poberkovanje z mislijo :

“Takrat,

ko ozavestim :

“Nimam pojma,

kdo sem ,

kam grem

in

kaj mi je storiti. “

Dobim ,

skozi intuicijo “odgovor. “

Zato,

dragi moji

prikličimo si jo

in jo spet pustimo v svoj um ;

Vaša Silva.

Janež.

Podobno je z vero v večno-

mladostno lepoto,

ki je čaščena bila

in se v tokratnem času –

v družbi ,

le še stopnjuje ;

Kajti ,

le kdo si ne želi,

da je v dobri psiho-fizični formi,

saj vemo,

da je zunanjost odraz našega počutja ;

Če je to prijetno ,

smo kul v umu

in

naša “duša je umirjena “-

sproščena ;

V nasprotnem primeru ,

nastane konflikt ” interesov”,

v naši biti ,

in um

potlači dušo ;

Kajti forma,

skozi um čutil-

diktira-

duši,

da le- ta utihne!

Od tod razlike

v počutju,

ko spremljamo lepotn

e ideale –

na spletnih omrežjih;

To dejstvo zaznavam,

ker večno raziskujem

in spoznavam,

da so pritiski –

na rosno mlade-

hudi ,

ko se znajdejo na portalih,

pri katerih so odvisni –

zgolj od svoje zunanjosti,

sledi pa želja po –

” popravkih svojih.. “;

To je samo en segment ,

ki v biti uničuje mladostnike .

Drugi ,

še bolj nevaren pa je ,

ko se le – ti ,

ne vidijo –

se ne sprejemanju v ožji in širše v družbi ,

ampak se zatekajo v ponujene –

nevarne internetne igre,

ob katerih so

veliko njih

/ preveč ! /

našli svoj obstoj ;

Ali pogrom,

skozi neke ideje ,

ki so podobne

lepotnim idealom,

a,

tokrat usmerjene

apriori proti temu –

skratka-

zlu navzven ;

Dragi moji ,

ne vem kdaj sem se “vključila v Facebook “,

no vsekakor je daleč od našega časa,

ko smo ozavestili ,

da se z nami manipulira ;

Čeravno ,

mi je facebook –

/SLO seveda /

nenehno jemal pravico ,

svobode govora ,

mi celo odvzel intelektualno lastnino,

sem vztrajala

v objavah;

Pa me je povabil FB,

da se pridružim Instangramu ,

ki je eno in isto … ,

a,

glede-

na ozadje profila Instagram ,

se tam ne sledi, ne grozi,

ne blokira,

ker mu je cilj ,

da so večina vsi –

skratka ,

tako neosebna forma ,

ki jim ni škodljiva ;

Meni je vpogled v to

zelo koristilo ,

kajti misel na to ,

da bi tekmovala z lepoto,

najsi igralcev –

igralk,

lepotic ,

vrhunskih vseh –

in njim

večnih akterjev medija ,

s podobnimi fotografijami –

je razumljivo ,

da v mojih letih svobode

je to nesprejemljivo !

Sedaj,

ko imamo ” vplivnice ” –

sicer premetene punce ,

/ dečke še nisem zaznala /

ki jih povprečneži ,

zaradi forme ,

dvigajo na piedestal,

je njih :

“obvezujoč vpliv na mlade “,

zame nesprejemljiva ;

Kje je tu moč staršev ,

da presekajo –

to prikrito diktaturo ?!

Bojim se ,

da je ” duh izšel iz svetilke “

in da zlepa ne bo šel nazaj…

Da o Twitter-ju ne govorim,

kajti tu se odvija javna drama !!!!

Sovraštvo ,

ki mu ni kraja !

Internet

je novodobno sredstvo zasužnjevanja .

Zame je to dejstvo;

V odvisnosti od le tega,

se odpovedujemo radosti življenja ;

Dragi moji,

naredimo si prijeten dan doma ,

s prijatelji,

ali kje v naravi.

Tak izbor,

naj bo stalnica –

v našem življenju;

vaša Silva Janež.

Od kod mi ta misel,

sem se –

kot ob vsaki novi –

sprasevla..

No,

te enigme –

se vedno nisem razvozlala.

Nekje –

globoko v sebi pa cutim,

da je cas,

da se posvetim sebi’

oziroma svoji dusi,

ki je – ob empatiji –

skozi srce trpela.

Veliko ljudi sem se-

na svoji zivljenjski poti dotaknila,

a,

empatije,

ki je zame enako ljubezen,

sem le redko “dobila “.

Saj so me

in me imajo radi,

A

vprasanje je,

ali me sprejemajo tako,

kot sem.

Kajti empatija pomeni,

da s vzivimo v zivljenje drugega.

Potem pa ga

skozi to dejanje spoznavamo

in kasneje sprejemamo

in mu na ta nacin pomagamo,

da se osvobaja starih,

zlih vzorcev,

ki so mu v skodo

In sicer.

Malo je tega,

katerega posledica je socutje,

ki pelje z dejanji nasimi –

do brezpogojne ljubezni.

Ampak so.

In taki bodo ohranili naso vrsto

In sicer planet.

Se je kdo vprasal,

zakaj je zajokal ob rojstvu,

na tem planetu..

Znanost ima prav,

ko pravi

da zajame zrak,

ki je po vsej verjetnosti –

kljucni moment –

element zivljenja vseh vrst

na planetu.

Cas je,

da neham pripovedovati-

skozi slike

se manj skozi tekste,

kajti slike si ustvarjamo

skozi lastno percepcijo.

No-

teksti – dobrohotni

iritirajo tiste,

ki so na “drugih” frekvencah.

Kako iz tega ven, je vprašanje za milion dolarjev,

ali pač osredotočenje

in pogum ;

a,

vem tudi,

da so casi taki,

ki ne dajejo individumu,

da resi zlo –

na tem planetu.

Naj zakljucim

to moje poberkovanje

in vam zazelim

krasno bujenje v novo

in nadaljevanje, v tem duhu ..

Posiljam pa vam foto- utrinke

z mojima dragima.

Kot vedno,

je eden za fotoaparatom

S Tayem ,

pa imava vedno dovolj empatije

drug za druga.

A,

ste vedeli

da zivali sanjajo.

.

V kolikor bi vsi ljudje sprejeli zapisano misel za svojo ,

bi bilo na tem svetu fajn živet ;

Tako pa se špeglamo po ” zunanjosti “-

nam bližnjih

in

sicer v življenju prisotnih ” vzornikov “;

Potem pa razočaranja,

ker nismo uspeli –

tam ,

kjer so naši vzorniki sledili sebi

in svoji intuiciji ;

Kajti,

vsi smo unikatni,

vsak ima svoje danosti ,

a žal ga od družine naprej

družbeni sistem sili ,

da gre proti samemu sebi ;

In

tako se sprejemajo kompromisi ,

ki jih odtujuje od svoje biti .

Pač verjamejo ,

da tako mora biti;

In tako začarani krog,

ki ga plešemo-

vsi skupaj

z nezadovoljnimi posamezniki ;

V tej smeri,

ni zaznati

nič dobrega ,

saj smo v dobi

reklamiranja umetnega objekta,

ups

subjekta –

oziroma androida..

Vsi enaki ,

vsi enakopravni ..

Zanimivo ,

da se je ta parola že pojavljala skozi zgodovino,

a vedno v novi preobleki ;

Dobro jutro , krasen dan ,

vam želim ;

Silva Janež.

ČLOVEK-

SE OPIJA SAM. Silva Janež.

Midva- s Tay-em, ,

pa se opijava-

z dotiki narave.

Dragi moji,

dobro jutro,

i krasen krasen dan,

ter vikend vam želim.

Vaša Silva .

Ps: Hallo,

sem si rekla ,

ko sem spet pogledala na uro,

da se soočim ,

do kdaj bedim,

oziroma –

ob katerem “času “sem zapisala ,

ta kratek preblisk .

OK ,

ob

3:oo h.

The Ende ;

Sedaj pa spat!

A,

kaj ,

ko se zbudim ,

začnem brati ,

kaj vse sem –

brez spanja –

v tej pozni –

ali –

rani uri zapisala .

Ojoj ,

pa kaj si iskala skozi besede čistko uma ..

se zgrozim ;

Pa sem si hitro v mislih dejala :

“Nič se ne sekiraj ,

deklica draga ,

kajti tvoja “Muza” se zelo rada

s teboj poigrava “

Kajti ,

ona ve ,

da se boš s tem,

ko se boš v času prebujanja dotaknila zapisanega ,

začela “radirati vse “,

kar ni v kontekstu vsesplošno razumljivega ;

Tako –

boš vedno vnovič prebrala tekst ,

čeravno –

le ta ni vedno všečen

ozirom ,

pisan na kožo tistih,

ki upajo,

a nič za svoje dobro ,

in sicer ne naredijo;

Dragi moji ,

vsak dan to počnem;

Ni fajn ,

a

tak je pač proces ustvarjanja ;

Lepo mi sanjajte

in se v prijeten dan prebujajte,

vikend pa le izkoristite v smislu dotika vseh ,

ki so vam dragi;

Nasmeh ostalim ,

pa je v dobro vsem ;

Vaša Silva Janež.

Pismo,

a-

si ne želimo vsi tega ,

ne glede na leta ;

Da ,

želimo si vse to

in še kaj-

skozi celo življenje!

Žal pa je v nas vtkan dvom ,

da smo tega vredni,

ali,

da nam je ta dar ” dan ” –

ali odvzet ;

Ta tema ,

je večno vprašanje v času ,

ko nastopi faza krize ,

v umu

in v duši;

Nihče mu ne uide ,

kajti smo del njega ;

Zato

nikar ne živite v upanju ,

da ste izvzeti

iz univerzalnega uma ,

ki skupaj z nami

ustvarja naša –

to zemeljska leta .

Sprejmimo danost ,

da je življenje nenehno spreminjanje ;

da je kot valovanje ,

znotraj katerega smo zgolj kapljica ,

brez katere valovanja ne bi bilo ;

Dragi moji

naj se vam uresničujejo vse vaše želje ,

in

da ne ostanejo le upi ;

vaša

Silva Janež.

V kolikor želite njemu najboljše ,

“pozabite ” na popadek v tej smeri ,

kajti –

s tem boste otroku res dodali oceno plus ,

a,

ga boste “vpeljali v družbo nihče. “

Naloga starševstva je ,

da poskrbimo,

da-

se nekoč-nekdaj

otroci ne bodo zdravili od ” starševstva “;

Otroku,

in tudi sebi dovolimo ,

da se razvija –

po poti samoiskanja ;

Tudi sebi ,

saj smo v novi civilizaciji že tako preveč obremenjeni,

da si moramo vzeti čas za ” tišino “

in iti globoko vase .

Otroci , in ostali

vam bodo – verjemite za ta ” podvig ” ,

zelo hvaležni;

Seveda je na tej poti ,

rezanja popkovine s preteklimi vzorci ,

lahko boleča enako ,

kot radostna;

Sicer pa ,

kako bi drugače lahko ločili eno od drugega?

Velikokrat se trudimo,

da bi ubežali bolečini ,

no meni se zdi pomembno ,

da se soočimo z njo,

saj ni nekaj abstraktnega,

ampak je posledica vsiljenih vzorcev skozi odraščanje ;

Skratka ,

šele ko spoznavamo,

kaj nas je prizadelo nekoč nekdaj,

ko bomo očistili ta del sebe

lahko v celoti izkusimo

in

občutimo,

kaj pomeni radost ;

In nikar se ne zatekajte v omamo ,

kajti –

“Upanje so budne sanje.”

Zato ,

dragi moji ,

delajte na tem ,

da vaše življenje ne bo posledica !

in nenazadnje vzorec ,

ki ga bo vaš otrok nadaljeval…

Presekajte vzorec vi-

in uživajte ;

Otroci,

vam bodo hvaležni ;

Dobro jutro –

novi dan –

naj bo z radostjo posejan ..

vaša :

Silva Janež

Tokrat –

bom nanizala nekaj njih,

ki sem jih sama sprejela

in jih udejanjam v življenju ;

1. Sprejmite ,

kar vam prinese življenje.

Pri premagovanju miselnih izzivov v življenju,

je najbolj pomembno sprejemanje.

Kajti tu gre za stanje duha.

2.. Ne hlepite po užitku zaradi užitka;

Človek je naravnan tako,

da je pogosto nezadovoljen s tistim,

kar ima in hoče več.

Takrat

se ujamemo v zanko želja,

ki nas zadovoljijo le začasno.

Užitek ne traja večno..

In preden se bomo zavedali,

bodo pred nami nove želje.

In spet bomo na začetku.

3. Ne bodimo odvisni od čustev ,

kajti užitki ne trajajo večno,

saj v podzavesti vemo,

da so čustva minljiva.

Ne moremo biti srečni sleherni trenutek

in v kolikor si bomo to želeli,

ali si postavili za cilj,

nas bo to le onesrečilo.

4. Prizanesljivo do sebe,

a globoko o svetu;

Ko pretirano razmišljamo o sebi,

širimo svoj ego

in večamo svojo negotovost.

Skratka ,

srečni ljudje so tisti,

ki radi pomagajo drugim. ….

5: Odtrgajmo se od nenehnih želja,

kajti,

če lahko odmislimo idejo o željah,

se lahko naučimo-

kako biti zadovoljen

in hvaležen za tisto,

kar imamo zdaj.

To je ključ,

ki odpira vrata –

do notranjega miru.

6: Ne obžalujmo storjenega ;

/ seveda ne nekaj etično nesprejemljivega /,

kajti

obžalovanje je neplodno čustvo;

Minulih dogodkov-

se ne da spremeniti.

Drži,

da se lahko iz izkušnje nekaj naučimo,

a to še ni razlog za obžalovanje.

7 : Ne kopičimo nepotrebnih stvari .

Z lahkoto

in hitro smo lahko zasuti z odvečnimi predmeti,

ki jih ne potrebujemo.

Če nam ne koristijo,

se jih znebimo.

Potrebujemo več prostora za novo…

8 : Ne nasedajmo prepričanjem drugih,

ampak upoštevajmo lasten razum.

9 : Zanesimo se nase !

Prevzemimo odgovornost zase in za svoje življenje.

Ne računajmo-

na srečo ali bogove,

da nas bodo potegnili iz težav.

Naj bodo naše lastne sposobnosti, kriterij .

Skratka ,

odločajmo se za pravilne poteze

in vse se bo postavilo ,

na pravo mesto.

10: Ne kopičimo lastnine za stara leta

Kaj nam bo,

ko nas več ne bo ?

Le zakaj se mi zdi ,

da je tukaj prisotna želja po lastni veljavi .,

kajti ,

če smo bili v sinergiji z otroci ,

bo vse ok !

In za konec :

Bodimo skromni

in izberimo si prava dejanja,

ter se še naprej učimo mistike življenja .

Krasne sanje vam želim ,

dragi moji

in prijetno bujenje v vsakdan ;

vaša Silva Janež.

Ps:

danes sem prenesla svoja poberkovanja –

o tem in onem –

/ pod Silva Janež-ič- /

iz Fb ,

v mojo mapo – Silva Janež.

Ta odločitev ,

me je osvobodila ,

saj sem ozavestila,

da se mi ni potrebno “prilagajati “-

trendom Facebooka .

Dolgo nazaj ,

sem zapisala to misel ,

ki velja –

kot prispodoba za vse ljudi-

željne svobode

tega sveta.

Odločitev je naša –

kar pomeni .

da bomo sebe skozi dobroto

in sočutje osvobodili-

ali-

pač z nešteto izgovori ,

zatajili.

In seveda

v nesreči svoji ,

druge zanjo krivili ;

Tokratni moj zapis-

ni namenjen zarotam

na naši in svetovni –

vsakdanji sceni,

ampak našim medčloveškim odnosom .

V pripovedovanju bom kratka ,

strnjena –

podobno kot v telegrafskem sporočilu;

V mojem spominu –

se je vse –

v trenu odvijalo ,

kot – da bi bilo danes,

druženje s sinom

ob njegovem rojstnem dnevu ;

Nekoč – nekdaj ;

Oba z očetom sva bila Prekmurca – soseda .

Na vsake kvatre ,

bolje rečeno ,

dvakrat na mesec ,

smo obiskali naše drage v Prekmurju ;

Preden so se zgradile avto ceste ,

smo se nekoč –

po stari poti

peljali enkrat dlje ,

kot sedaj -iz Lj. v Ms:

A,

vnukec je bil edini ,

ki so se ga –

na prvo žogo razveselili..

Vam je poznano ?

Potem pa se je začelo tisto:

Mlada sta ,

uživajta ,

mi pa bomo skrbeli za malčka .

Šokirana,

saj tega nisem pričakovala

in zmedeno sem iskala pogled dragega,

a se mi je umikal ;

In

o- la – la ,

trajalo je ,

da sem rekla “v redu “;

Pa sva šla na jug .

V Poreč-

v Zeleno laguno ,

kjer je bilo za mlade dobro preskrbljeno-

nič slabše ,

kot je danes .

Uživala sva ….

o tem ni dvoma ..

a pazi ,

vsak dan sva stala v vrsti pred pošto ,

da sva telefonirala domov- v MS.

( mladim , ki to berete , naj pojasnim ,

da ni bilo mobitela )

Jaz seveda radostna,

a sesuta obenem ,

ob poslušanju čebljanja najinega srčka ,

a predvidevam ,

da enako tudi z očetove strani ,

ni bila lahka .

Skratka ,

strnem razmišljanje v dejstvo ,

da sva ga vsakič,

ko je šel od naju stran ,

pogrešala ;

Danes :

proslavljamo rojstni dan sina;

Kot vedno ,

smo naše osebne praznike slavili doma ;

Žal

očeta ni bilo med nami ,

a čutili smo ga ,

skozi izkazano ljubečo misel namenjeno njemu,

tam na drugi strani mavrice ;

Slavljenec

in najdražji povabljeni ,

so bili že v veselem razpoloženju,

ko sva se s Tay-em odšetala po dolgem hodniku;

Sine žari ,

ko me vidi ,

kako sem free,

kako sem spet polna energije;

Slavje poteka spontano ,

a kar naenkrat so se vsi oddaljili iz prostora ,

in ostala sva za trenutek sama ;

Mama in sine ;

Potem,

ko so se ostali dragi

umaknili v druge sobe,

je sine glasbo ,

ki je bila prej zgolj kulisa radosti in smehu,

pojačal do prepoznavnosti melodij.

Spontano se je začelo,

ko vstavi ” ključ ” s posnetimi melodijami

in mi pravi :

Mims ,

to so pesmi ,

ki jih imam že nekaj časa posnete ,

pa se dajva igro ,

” jo poznaš,

oziroma ,

ali si si kdaj nanjo plesal-a “.

Ti-

mims ,

pa ugani , katera pesem je ,

in kdo jo poje …

Pismo ,

sine nimam pojma kaj si posnel ,

a dajva stavit :

če zadene eden od naju večino zastavljenih vprašanj ,

da poraženec –

zmagovalcu milijon evro ;

Pa se je zasmejal od srca

in rekel ,

“Ok –

za 20 evro se pa res greva “

Zacementirano !!

In

pritisnil je gumb

in midva sva pela ,

se smejala ,

tudi zaplesala ….

radostna ,

izpolnjena .

čez čas ,

so se vrnili ostali dragi

in nadaljevali smo z igro ,

ki sva jo začela ;

Potem me je v globoki radosti objel

in dejal:

“Mims ,

kul si

vidim ,

da ti po operaciji dela srček “100 / h. “

Nato torta

ena svečka ,

želja ob pihanju

in objem topel ;

Zaključek :

Takrat ,

ko osvobodiš sebe ,

osvobodiš tudi svoje najdražje .

Dobro jutro dragi moji ;

Veste ,

če je vaša draga oseba z boleznijo zaznamovana ,

naj bo radostna ,

kajti nikoli ne vemo ,

koliko trenutkov veselja ,

sreče

in radosti nam bo darovano ;

vaša Siva Janež.

Dobro jutro ,

dragi moji

in

seveda krasen dan ,

da o večernih –

“mističnih urah”,

ne govorim ;