V RADOSTI
IN V SOŽITJU ,

ALI-

V NEMIRU
IN V DESTRUKCIJI; Silva . Janež.

Vedno znova in znova se mi potrjuje-
že davno spoznano dejstvo , ,
da nismo ” zgolj ” sami ” kreatorji svojega življenja;

pomeni ,
da smo kot socialna bitja,
sestavni del družbenega in sicer ritma ;

Torej nismo nekje na samotnem otoku,
ampak sredi kaosa in reda ..
ki se med seboj izmenjujeta
in nas s svojim ” konfliktom “,
begata..

Kljub kaosu , nemiru ,
ki vlada med “sosedi “,
pa si je naprimer Robinzonu Crusoe ,
prizadeval ,
da bi se vrnil tja,
kjer niso vsi enaki,
beri ,
med ljudi ;

In vedno ,
ko mi je hudo,
se spomnim vsebine knjige-
: Daniel Defoe ,
saj me opominja ,
da sem socialno bitje
in kot tako ,
moram sprejeti danosti ,
ki jih druženje terja;

Če ,
pa me že prime kak popadek dvoma –
o lastni moči ,
si rečem ,
saj nisi iz stekla ,
ampak iz “klenega jekla ”
in znova ustvarjam trenutke življenja –
v optimističnem duhu;

Dobrodošel oktober ,
mesec ,
ki mi v klimatskem zmernem pasu,
ni pisan na kožo..

Pa vendar se ga veselim ,
saj je s svojimi danostmi –
del mojega življenjskega prostora;

Se pa lahko :
kdaj – koli odločim,
da odpeketam drugam ;
Naprimer , na sonček ,
ki v tem času greje ;

Dragi moji ,
želim vam,
da vas greje vaša notranja energija,
pa fajn bo , če dodate –
podobno kot Eskimi , neko dodano vrednost ;

Lepo si naredite ,
vaša Silva.
Janež.