TAKRAT ,
KO SE SPUSTE NA NIVO ” MLAKE “,
VEDITE ,
DA NIKOLI VEČ –
NE BOSTE POLETELI ; Silva Janež.
Danes sem zapustila svoj dom .
Bila sem prazna ,
brez čustev ,
kot posesana preproga !
Kajti dom ,
ki sem ga , pred šestnajstimi leti
popolnoma porušila
in na novo zgradila ,
je postal del moje duše ;
Pred tem ,
sem imela krasno,svetlo –
penthouse stanovanje,
v centru Ljubljane ;
A,
ko nam dragi odletijo iz gnezda ,
partner odide na ono stran mavrice,
umrejo družinski ljubljenčki ..
postaneš “nemiren “
in iščeš novi zagon,
skratka –
popolno odsotnost čustvovanja,
kajti um deluje 100 / h. ;
Pa sem se odločila,
da bom v svoj dom pripeljala kužka ,
s katerim se bova veselila , da sva ;
Tibetanski španjel,
se mi je takoj ,
ko sem ga v naročje vzela ,
zasidral v srce.
Odločila sem se dokončno ,
da bom zame preveliko stanovanje prodala
in si našla –
ravno tako v centru Ljubljane
atrijsko stanovanje ;
Že prej sem ga intuitivno ,
seveda – preko agencij iskala,
a koj,
ko sem dobila kužka ,
ki sem ga : Maj poimenovala,
sem si –
zelo resno zastavila cilj ,
poiskati si novi dom z atrijem ,
kjer bova s kužkom ,
nenehno v naravi.
Sprejemam dejstvo ,
da
nisem več ” rosno mlada”,
ok ,
pa še
“moj urnik umetnice”,
se z njim ne sklada !
Da pes ne trpi ,
ne jaz ,
atrij je rešitev;
Po treh letih ” iskanja “,
najdem stanovanje z atrijem ,
ki meji na park,
južna lega ,
v neposredni bližini centra Ljubljane.
Ko sem prišla na ogled stanovanja ,
je bilo le- to v katastrofalnem stanju;
A
jaz sem slišala le ptičke,
ki žgolijo,
pa kako kosilnico ,
ki kosi travo v parku ,
ki se je razprostiral koj
za živo mejo atrija ,
– mojega bodočega doma;
Začutim ,
da to je tisto ta pravo..
sožitje z naravo ;
Porušila sem vse,
kar se je porušiti dalo .
Nato,
pa sem zgradila vse
po mojem čutenju ..
predvsem pa po želji po odprtosti in svetlobi;
Maj je imel svoj prostor pod soncem
in skozi ” rešetke ” vrat ,
ki so se odpirala pot v park ,
je opazoval kužke ,
ki so se sprehajali mimo in je bil ful zadovoljen,,
Velikokrat sem povabila lastnice kužkov v atrij na sok ,
da sta se kužka igrala ;
In trajala je ta sinergija ,
z vsem ,
kar me je obkrožalo.
Vse -dokler .
se ni začela masovna prodaja
in
oddaja sosedov – stanovanja ;
Takrat se je začela frka .
Razumem vsakega,
imam to empatijo
dano v dar .
Čez približno 12 let od vselitve ,
sem ozavestila,
da se je začelo masovno kupovanje stanovanj ,
ker banke pač niso dajale obresti
vlagatelji,
pa so si z nakupom stanovanj zagotavljali kul zaslužek,
z oddajanjem nepremičnin ;
Naenkrat se je sinergija porušila
in zavladal je kaos ..
Nenehne zahteve ostalih lastnikov stanovanj,
da se razjasni, koliko ljudi , najemnikov je v stanovanjih ,
niso rodile sadov.
Začelo se je rušenje sinergije tudi v smislu
hrupa – beri
raznih zabav v stanovanjih pozno v noč
in sicer-
v mičkenem parku ,
ki je sicer last mesta LJ.,
a ,
so se pekli ražnjiči ,
pilo se je na veliko …;
a otroci so nenehno protestno kričali ,
ker se nihče od staršev ,
ob flaši piva,
ni ukvarjal z njimi;
” Staroselci ” so zapirali okna ,
ali se umaknili ,
beri se nekam za ta čas iz lastnega doma
odselili;
Potem pa so se začele anonimke …
A,
nova druščina , je bila imuna na vse prošnje in grožnje ,
“češ ,
boli mene patak
saj sem najemnik.. ,
ali novi lastnik stanovanja ! “
Nisem pristaš anonimk..
To se je dogajalo v srednjem veku…
Tokrat smo vendar v demokraciji !!!
Tudi družim se ne pogosto s sosedi , v smislu
” Soseda , a prideš na kavico ” ,
potem pa zveš več ,
kot ve sam –
” oni tam zgoraj “..
Sem ostrega peresa,
a v kontaktu iz oči v oči ,
znam prositi ,
prijazno pristopiti..
Ne ,
se popravljam –
to mi je bilo v zibelko dano,
da ne iščem konfliktov..
Le čemu ,
ko pa sem rada,
v coni radosti ;
Pa vseeno je prišel čas ,
ko sem se uprla nesprejemljivemu..
Na zboru etažnih lastnikov ,
sem se uprla agresiji petim etažnim lastnikom stanovanj,
izmed nas 25 ;
O tem sem že pisala leta nazaj;
Poznala sem rek , ki pravi :
Jaz se lahko spustim na tvoj – vaš nivo ,
a ti – vi , se ne moreš-te dvigniti na mojega ;
No ,
pa me je sine popravil rekoč:
” Mama,
velja še ena modrost, ki pravi:
v kolikor se spustiš na nivo mlake ,
ne boš preživela..
Ptica se ujame v njega blato …
aligatorji poznajo vse zanke ..”;
Pomeni ,
tam kjer so zlonamerni ljudje ,
se bodo povezovali
ti pa se znajdeš na teritoriju ,
ki ti je neznan,
njim pa še kako ;
Skratka ,
tega ne počni..
Pa sem ,
žal prepozno slišala drugo modro misel..
In igra linča , se je začela .
Omenjenih pet ,
se je ” zoperstavilo ” mojemu predlogu , da se po šimlu-
nam kompatibilnem
naredi red !
Hišni red ;
To sem pismeno naslovila na upravitelja in zahtevala ,
da se vse aktivnosti znotraj skupnih prostorov urejajo transparentno;
da o mirujočem prometu,
ki je bil ” rak rana ” naše ulice,
daleč naokoli ne govorim;
Parkiralo se je v nasprotju z odlokom mesta LJ,
a nobena naša pobuda , da se cesta prekvalificira za enosmerno ,
ni rodila sadove;
Zavestno so ” mižali ” pred kršitvijo odloka ,
tako mestni redarji , kot policija !
Očitno ,niso imeli načrta ! ,
kam z avtomobili,
saj so v radijusu okrog naše ceste ,
postavili parkomate za parkirišča ,
ki pa so ostajala prazna ;
Pa se je folk kot za časa kmečkih puntov odzval;
Pa ne z vilami in s grabljami,
ampak s rezanjem gum , praskanjem karoserije , trganjem brisalcev, lepljenjem nalepk na steklo pred voznikovim vidnim poljem ..
Ojoj ,
kako fantazijo imajo nekateri;
Potem pa moj konflikt ,
retoričen seveda ,
ko mi je prekipelo ,
saj nisem pustila ,
da bi moj dom krčma postala ;
Namreč ob enem takem zastonj čevapčič parti ,
se je žoga na moji sliki znašla …
Slišala sem samo :
” Daj vrži žogo nazaj ! “
Ukazovalno !
Tudi o tem sem že pisala .
Naslov bloga je :
“Pogrnila sem na celi črti .. “
Potem pa se je zgodilo močvirje ;
Torej ,
zakaj sem danes žalostna
in vesela obenem !
Žalostna ,
ker sem se ,
po zastrupitvi Maja ,
v najinem atriju,
odločila ,
da zapustim najin dom
in se ” dokončno ” preselila k prijatelju,
kar nikoli ni bila moja izbira ,
saj sem po duši zelo svobodna..
Težka agonija ..
je imeti v naročju ljubeče bitke ,
ki cvili in se stiska k tebi..
Ga dati na infuzijo
in upati..
Bolečina obeh ,
in vseh ,
ki so naju imeli radi …
Takrat sem ozavestila ,
kaj so pomenile modre misli- mojega sina;
Spustiti se v močvirje,
če nisi del tega ,
si obsojen !
Tokrat je bil žrtev Maj …
Trajala je borba za njega življenje..
A,
prišel je trenutek ,
ko so mi pripovedovali..
kako je evtanazija…
sočutna..
Bolečine,
ko ubiješ lastnega sopotnika ,
ker zanj ni rešitve,
mi je –
kljub zagovornici evtanazije,
pustilo neverjetno bolečino.
Danes ,
ko gledam
z distanco na vse skupaj ,
se več ne sprašujem ,
zakaj sem bila nekaj mesecev
bleda senca sebe ;
Moji dragi ,
so se zbali / kasneje so mi pripovedovali /,
za moje zdravje ,
saj nisem nič jedla ,
le spala , spala —
Potem pa so se moji dragi povezali
in mi prinesli fotografijo mojega novega sopotnika – kosmatinčka ..
Kavalirčka..
Priznam ,
da so me prizemljili / na srečo /
in nova kepica dlak ,
se je znašla v mojem objemu.
Čez čas ,
sem se odločila ,
da bom stanovanje prodala ,
kajti v okolju,
kjer se je nekaj zlega zgodilo ,
mi ni bilo več moč živeti..
Zlo je bilo z nekoga strani dejavno ,
a vem ,
da se bo zlo se bo vrnilo tistemu ,
ki ga je sejal !
,
Vem ,
Zakon :
” Vzroka in posledice ” velja;
O, da ;
Predajala sem ključe;
Bila sem žalostna ,
saj nisem bila investitor ;
Sočasno ,
pa me je prevevala radost,
saj sem se odločila za mlad par,
za katerega verjamem ,
da se bo njiju ljubezen
dvignila
nad pritlehno močvirsko spletkarjenje in zlo ;
Njima vem ,
ne bodo prišli do njiju duše ,
do srca.
Sem ju začutila.
Pa še tako sta se ga razveselila..
Zaželela sta si mojo ” umetnino,
ki je iz srca nastala. “
Sedaj se počutiva prijetno – s Tayem,
v skupnem domu,
ki je to – sicer že bil- tudi z Majem,
pri moji sorodni duši ;
Sicer pa ,
še imam ideje ..
Še bom gradila življenje …… ;
Ps : O samem dogodku bom še pisala ,
saj se kot ptica ,
nisem predala ;
krasen dan vam privoščim,
dragi moji;
vaša Silva .
Janež.
