SPREMEMBE SO DEJSTVO ; Silva Janež.
“Pismo ,
kaka vele umna misel ,
se me je spet dotaknila ! “
sem si v mislih –
/ itak /
dejala
in se ob tem nasmejala.
Pa vendar sem tudi to misel,
za vsak slučaj-
v sebi zadržala ,
saj
sem spoznala ,
da je bit vsega ,
kar ne želimo sprejeti:
sprememba ;
Kajti
” Ne spreminjamo se ,
ko nam je lepo ,
ampak ,
ko nam je hudo ;
Le kdo bi si želel spreminjati prijetno. ” S.J.
Vemo ,
da se ob vsaki napovedani spremembi,
“zgodi potres”.
Že sama napoved spremembe –
ko smo v zoni ugodja,
spravi vsakega,
ki se mu napoveduje,
da je tudi on znotraj tega,
iz varnostnega tira ! “.
Pa vendar ,
se mi ob mojem prvem preblisku
vrstijo nadaljevanja ,
ki so posledica nečesa !
Skozi medije
in sicer ,
postajajo
dejanska stanja.
Pozabljamo namreč
da smo –
sprejeli to ,
ali ne ,
preprosto-
znotraj spreminjajočega se
dela Kozmosa ,
Univerzuma .
/ ni pomembno kako ga imenovali /.
Bit je v tem ,
da se le – to nenehno spreminja.
Zakaj ,
potem vprašanja,
šoki , nemir , frke take
in
drugačne,
ki v nas bijejo boj,
znotraj uma
in duše..
Kdo nam jih ustvarja ,
čemu ,
kako ,
zakaj ,
so posledična vprašanja .
Strah !
sproža destrukcijo znotraj naše biti ;
Pomeni ,
da si ustvarjamo bolečine –
take in drugačne.
skozi naša
imaginarna stanja ;
Lahko bi jih naštevala
in naštevala…
A- čemu ,
saj vemo,
kje so vzvodi za naša ” nemirna stanja “.
Otroci nimajo to vrstnih vprašanj –
nimajo teh frk;
Kajti
njih um
in duša sta usklajeni..
Oni nadaljujejo svojo percepcijo
od trenutka ,
ko so zajeli zrak,
in zajokali..
Takrat so danost
sprejeli,
saj niso pozabili ,
” čemu so tukaj ,
na tem planetu ” ;
Kaj pa mi,
“odrasli..”
Pri nas
se začenjajo-
v takih prelomnih časih-
odstirati naše koprene ,
in
vzorci preteklosti ,
nam v genom zapisani,
nam nažirajo našo stabilnost ,
saj so se skozi socialne dotike
skozi razvoj človeške “piramide ! “
usidrale v naš genom,
tako ,
da strah premaga “kmečko pamet “
in se ravnamo ,
kot ovce čakajoč ,
verjamem da tudi one v neki svoji stiski na zakol !
Pomeni ,
da si generacija,
ki je “aktivno delujoča ” v družbi ,
ne more predstavljati trenutek –
“jutri”,
ne da bi za trenutek utrpnila -v strahu .
Pozabili smo
na
nedolžnost otroškega “videnja “,
njega percepcije,
” ki pravi “:
Vse je OK.
vse bo tako kot treba …
A,
kaj ,
ko je med nami
že posejano nešteto zarot ,
a pazi ,
tudi neutemeljenega optimizma,
ki se “na novo rojeva ” ..
in kateri najmanj prispeva,
k izboljšanju stanja ;
Kajti ,
ti ,
ki to proklamirajo ,
so v zoni udobja,
imajo vedno več sledilcev –
pomeni so že del kapitala ;
Skratka ,
s sejanjem nerealnega upanja ,
da se nam ne bo nič zlega zgodilo ,
zato ,
naj se prepustimo temu gibanju ,
ko smo v ” vojni ” z nem neznanim nasprotnikom ,
je sila neverna reč !
Apelirajo na
” čudež “.
Le kdo nam ga bo dal…
Osebno sem ,
kot vam vedno pripovedujem ,
” realen optimist . “
in vedno bom ” usekala ” v sredino…
Seveda mi um nagaja ..
saj ob takih primerkih ,
kot se nam tokrat dogaja ,
začutim nelagodje ,
ko gledam, poslušam , zaznavam sicer ,
kaj si je človek tokrat usmislil ,
da nas podredi ..
Da ,
človek , ali nekaj deset njih !!!
a,
nikoli –
me ni strah ..
Bolj se posvečam,
odgovornosti do drugih…
Potem pa se lotim dela .
Ne slikam , ne pišem, niti ne odpiram neke nove animacije,
ampak tuhtam ,
se umirjam
in poskušam se najti znotraj vseobčega..
Vem
kako pomembno je ,
da se čez čas uskladita um in duša;
Kajti takrat ni zmede ,
je zgolj Enost ,
je mir znotraj nemira ;
Vem- o ,
da moramo našim otrokom –
vnukom – vzpostavit “krasen dom ,
na tem planetu “.
In to bomo naredili,
o
DA !
Želeli so nas podrediti,
v kali zatreti našo bit ,
a sprožili so nekaj ,
kar žene človeštvo naprej …
Spregledalo nas bo vedno več;
vaša Silva Janež.
Dobro jutro dragi moji ,
in ne pozabite ,
da vam je to jutro,
v dar
in ,
da je čas ,
da začnemo sejati svoje krasne vibracije naokrog …. ;
Milivoj Dumić, Tatjana Vranešič in 434 drugih oseb
232 komentarjev
6 delitev
Všeč mi je
Komentiraj
Deli z drugimi