BODI PRIJAZEN V SVOJIH DEJANJIH,
KAJTI-
NJIH ODMEV ,
BO RADOST –
NA TVOJI POTI ; Silva Janež.
Zaključuje se –
neka težka,
morasta faza
v našem življenju ;
Meni je odstrla kar nekaj kopren ,
za katere nisem vedela ,
da mi omejujejo
” uvid – v dejanska stanja “.
Sprašujem se ,
zakaj mi je dana ta želja po ” uvidu “,
kajti –
veliko lažje bi šla skozi Life-
ne obremenjujoč se z vprašanji
in sicer s stanji.
A ,
moja danost je taka ,
da sem sprejela to večno iskanje,
namesto ,
da bi se –
” prepustila zgolj toku”,
/ ki je vsaj zame /
zgolj klic,
na naša pasivna stanja-
“čakanje” ,
da bo kdo drug naredil našo nalogo .
A,
še nobeno stanje
me ni prepričalo v nasprotno od dejstva,
da sem tudi sama
soustvarjalec Univerzuma .
Trenutno je za nami obdobje stisk
in večine različna bolečina,
ki s tega sveta
in
iz našega življenja
nikoli ne izgine..
Vprašanje je le ,
kako se mi sami spoprimemo s ” temnimi časi “,
oziroma kako se človeštvo-
kot celota –
skozi povezanost, sočutjem, empatijo
in
sprejemanjem drugih,
v kriznih časih ,
pa tudi sicer
obnese .
Bom kar direktna :
V ničemer !
Nasprotno ,
komaj smo zaključili fazo,
v boju proti nam močnim “sovražnikom”,
seveda ,
tu ne mislim na virus ,
ampak elita ne vrhu ” Olimpa ! “,
ko se začenjajo vojne na Evropskem teritoriju.
Upam ,
da nas bo nova vlada tudi -v tem segmentu peljala varno skozi konflikt med pošastjo – Scilo in Karibdo ,
/beri /
vse naredila tako kot mora -,
mi pa tudi ,
če bomo verjeli v nje delo- v imenu demosa – v parlamentu !
Do takrat ,
pa smo “svobodni “,
kajti je ni države ,
ki bi lahko izklopila gospodarstvo, saj država smo mi
in “zdravo “gospodarstvo – je naša pot v jutri .
Pa osvežimo malo ,
kaj smo do sedaj forsirali
in kaj zanemarjali,
celo uničili !
1. Primarno gospodarstvo je :
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, lov…
2. Sekundarno je :
Industrija, rudarstvo, gradbeništvo, energetika…
3. Terciarno , je :
storitvene dejavnosti (trgovina, turizem, promet, bančništvo…)
4. Kvartarno je :
zdravstvo, šolstvo, javna uprava…
Skratka ,
veliko dela bomo imeli vsi skupaj na tem planetu ,
da bomo postavili nove temelje za bodoče rodove.
Zakaj je na prvem mestu samooskrba
in ne oklepniki , tanki , vse kar gre ta vojsko … ?
Ampak domača zemlja , reke , gozd , veter , morje in sonce ….
Zato ,
ker nam bodo zagotovili svobodno življenje .
Večkrat smo se zoperstavili agresiji ,
a zmagali smo in ostali na svoji zemlji…
Tokrat ,
pa smo v globalni frki,
ki nam bo zagrenila življenje ..
Kajti ,
na novo se sestavlja red na planetu ;
Priznali si ,
ali ne ,
verjeli ,
ali ne ,
ali pa vam je vseeno ,
dejstvo je ,
da je tokrat – ponovno po 2. svetovni vojni ,
” duh zla “,
ušel iz steklenice !
Vsi imamo vedenje,
verovanje
no ,
kako bo na naše čustvovanje vse to vplivalo
kaj bomo z njim,
je naša odločitev .
Spomin ,
ki me je potegnil bliskovito iz neprijetnih misli,
zgodil pa se je v času ,
ko sem še študirala.
Šalamenci ,
vas na robu ravnice v Prekmurju;
Ležim na travi
in gledam zvezdnato nebo ,
ki ga v mestu študija ,
zaradi smoga energij umetnih ,
ni bilo moč videti .
In to
v vsej bleščavi .
Zatopljena v iskanje neskončnosti segmenta kozmosa ,
v želji ,
da mi uspe” iti preko verjetnega “,
me je nežen dotik dedka,
pospremil nazaj na planet ,
ki mi je daroval to formo.
to življenje.
Zagledala sem njegov obris
in
nasmeh,
in začutila sem,
kako me je pobožal po laseh.
S
kančkom očesa sem videla ,
da se je zazrl tja ,
kamor so bile še pred kratkim
oprte moje oči…
Topel vetrič naju zajame v svoj objem..
Nebo žari z vso močjo ,
samo tukaj
na tem travniku
in nikjer drugje ..
Ko tako zreva v sij –
“vseh zvezd na nebu” ,
me prime za roko ,
in tišina
naju je povezala v neskončnosti
Spontano se ,
– v soju svetlobe –
zazrem v njegove modre oči,
ki so pripovedovale več,
kot besede izrečene.
Vedno so pripovedovale ..
Dar neskončen .
A tokrat so –
nekaj časa nemo spraševale ..
Čez čas zaslišim glas :
“Silva -veš,
že dolgo časa razmišljam o tem,
kje so nebesa.
Bega me dejstvo ,
da je preko obzorja planeta ,
tako so dejali na Tv,
poletel človek in pristal na luni.
Ti si šolana,
povej mi ,
zmeden sem ,
kajti ne vem več,
kje je sedaj moja vera; “
še doda,
nato pa se zavije v tišino.
Ajta,
“nebesa so vsepovsod “,
sem spontano,
iz dna duše spregovorila .
In nekoč ,
nekdaj ,
sva se poslovila
in
v njegovih očeh sem videla vse zvezde neba ,
ki so se naju tisto noč ,
na našem travniku dotaknile..
Dobro jutro ,
dober dan
dragi moji
in
naj vam bo danost v radost .
Vaša Silva .
475
182 komentarjev
7 delitev