KAKO ZAČETI ,DA SE TI IZIDE.. s.j.
Se vam je že zgodilo ,
da niste vedeli ,
kako začeti pripovedovati …?
V smrtni tišini,
se čaka ,
kdaj boste začeli ,
a vi ostajate nemi….
“Ok “izdavite
in
pomislite ,
iz koliko zagat,
vas je ta tujka ” OK “,
predvsem,
pa molk že rešila „ …
Pa naj začnem pripovedovati
o dogodku
tik preden sem praznovala-
rojstni dan -;
“Ne maram dragih daril ,
brez duše ! ;,
Sem se pa rada
(po možnosti )
sama obdarovala ,
in to tako
da sem si –
od prodane slike privoščile sanjske počitnice .
Večinoma sem potovala sama ,
ali s sinom ,
saj na drugi strani ni bilo –
dokler je trajalo –
želje po takem odmiku od vsakdana ;
No ,
pa sem prišla do trenutka,
ko se mi je v nekem mojem obdobju-
zgodil prelom.
Dragi –
me je presenetil za rojstni dan
in mi dal točno toliko ,
kolikor sem rabila …
Draga moja,
spokaj
s prijatelji -cami – ,
vas bom popeljal na Maldive ;
Navdušenje veliko ,
saj jih obožujem ,
ker so balzam za mojo dušo s svojo lepoto ,
predvsem pa toplino,
medtem,
ko j e takrat
v našem podnebju ” mraz “.
To je bil toliko večji šok,
kajti presenečenje mi je pripravil na rojstno dnevni zabavi.
Naenkrat je nastala v v glavi zmešnjava ,
s hitrostjo računalnika se vrstijo vprašanja :
kako ,kdaj ,od kod ,koliko časa,
kdo še ,
poleg naju in zakaj …
Končno sredi indijskega oceana ;
Koralni otoček ,
peščena plaža ,
morje azuro čiste barve ,
kot „prstan“ okrog Saturna ,
potem pa naenkrat temna ,
skorajda črna-
več kilometerska globina …
Domačini profesionalni ,
nasmejani ,
res prijazni …
in dajejo ti občutek ,
da si dobrodošel –
v tej nirvani …
In tako ,
sva se tudi počutila ….
Čas se je ustavil ..
Tu ni časa,
ne meriš ga ,
je le izmenjava sonca in noči
,kar nakazujejo ,da se Zemlja vrti …
Radost je edino stanje ,
ki te preveva ,
ko mu zreš v sinje modre oči ,
ki te božajo-
po topli ,vlažni koži…
Vse prehitro se izmenjujeta čas sonca
in čas luna
in napoči čas slovesa ..
Sediva tako-
pred svojo hiško,
ko mi pravi :
„ dajva ,še zadnjič zaplavajva ,
potem pa na večerjo “
Zapodila sem se proti vodi
in po plitvini peska poskakovala ,
kot otroka razigrana ,
sem z njim tekmovala …
Pa me je dolgin postaven,
koj dohitel
in zaplavala sva s polnimi pljuči –
„temi oceana „nasproti …
Ko nisva čutila dna pod nogami ,
sva se zaustavila
in nežno me je privil k sebi ..
Zagledal se mi je v oči in zazdelo se mi je ,
kot da nekaj išče …
„ Draga moja ,
ljubim te ” in že sem mu hotela odgovoriti ,
„Saj veš ,
da te tudi jaz …,
ko mi nežno položi prst na usta ,
počasi zamahne z glavo ,
da mi ” utiša um ” ,
z željo ,
da ga slišim …
Utihnem
in zadržim dah
ter čakam kaj mi ima za povedati;
On pa čez sekundo dve ,
, kar je zame že neskončnost …
z resnim tonom spregovori :
„ Sedaj ,
ko sva sredi oceana ,
te ljuba moja vprašam ,
ali bi bila za veke ,
moja srčna dama …? „
„ Da ..“ ,sem brez oklevanja rekla ..Da ….
V sebi sem si pripovedovala :
Da ,
dragi moj ,
ker čutim ljubezen tvojo ,
ko me božaš nežno ,
me radostiš ,
sem mirna ob tebi ……
Takrat se zasmeji ,
me prime za roko in počasi ,
počasi mi natakne prstan zame narejen
,ki v soju zahajajočega sonca, zablešči kot “rdeč” diamant …
Smejiva se,
vrtiva ,kot dva radostna delfina ..
Po večerji,
sediva pred hiško in opazujeva zvezde ,
ki tonejo v morje …
Ohlajeni šampanjec paše ,
vetrček prijetno pihlja ,
sedim mu v naročju ,
ko izdavi :
“A ,veš ,
da sem se bal ,
ko sem te zaprosil za roko ,
da boš v svojem stilu –
sredi temnega oceana rekla :
„A ,NE BOŠ POKLEKNIL … ? ! „
Smeh je pol zdravja ,
ljubezen pa ,
saj veste ,
je tisto nekaj ,
kar nas “poganja “.
Naj se vem lepo dogaja dragi moji ,
v teh turbulentnih časih.
Ne dajte si vzeti radosti ,
vaša Silva .
398 komentarjev,
7 delitev
“TISTI TRENUTEK ,
KO IZGUBITE “ILUZIJO VEČNOSTI ” ,
ŽIVLJENJE VEČ NIMA SMISLA – Jean Paul Sartre ;
Je zapisal eden najvidnejših filozofov nove ere –
eksistencialist : J. P . Sartre ;
Temeljni problem,
na katerega opozarjajo eksistencialisti je časovna omejenost
in
enkratnost človekovega bivanja,
ter neizbežnost konca – smrti.
Znotraj te časovne omejenosti človek išče svoj smisel bivanja,
ki pa je pogosto absurdno,
odtujeno.
Za eksistencialistični način razmišljanja je značilno,
da ostaja v okviru individualnih človeških odnosov
in se ne ukvarja s problemi objektivnega spoznanja sveta in družbe, zato pa analizira kategorije ljudske eksistence;
Sestavine enkratnega ” obstoja ” so poleg prijetnih čustev , njih antipod :
strah, trpljenje, skrb, sumničavost, nelagodje in podobno..
Zanimivo pri temu je ,
da se podobna miselnost ,
kot ” rdeča nit ” vleče skozi vse religije,
“za vpoklic v večnost” svoje podanike ;
Redko katera etika ,
tudi znotraj filozofskega poberkovanja ,
pa upošteva dejstvo ,
da smo znotraj vsega –
znotraj vseobčega,
kot energija ,
ki sebe ustvarja.
Preprosto :
” Da smo eno z vsem kar je … “.
Dragi moji ,
v kolikor si želite živeti v radosti in brez strahu,
in ostalih negativnih čustev je čas ,
da se boste posvetili sebi .
Tako kot sem že davno tega zapisala :
“Utihni um , da slišim dušo svojo ; “
Skratka,
da prisluhnemo vsemu v sebi in sicer
ter ne le tistemu ,
kar nam godi.
oziroma ,
kar nam daje upanje ..
Saj veste moj pogled na ta pojem ..
” brez haska ! “
Kajti živeti v ” filmu drugega ” in ne “v svojem ” ,
je destruktivno dejanje .
Toliko sadomazohizma,
toliko zavestnega trpljenja
je na tem planetu ravno zaradi pasivnosti posameznika
in njega somišljenikov ;
Zato vidim razvoj človeštva v odločitvi –
“njenega člena v verigi “,
po želji svoji,
da si nenehno širi lastno obzorje ;
Vsak ,
ki se me je ” dotaknil ” ,
pa ne mislim le fizično,
mi je dal nekaj ,
kar me je zaznamovalo …
Zakaj ;
zato ,
ker sem svobodno odločala o njega nameri;
Na tem planetu so taki ,
ki vlečejo vprego človeške vrste naprej …
So pa-
na drugi strani razni manipulanti ,
svetni in posvetni ,
ki skozi medije take in drugačne obljubljajo –
med in mleko dokler jim paše ,
ali pa ubirajo pot zastraševanja
in v nas nestrpnost do vsega ,
predvsem pa še ostala negativna čustvovanja ;
Skratka ponujajo nam instant življenje,
na tem prekrasnem modro – zelenem planetu ,
ki sobiva znotraj Univerzuma .
Ni jim mar za nas ,
ne za naše potomce ,
še manj za Planet Zemljo ,
ki je trenutno naš dom .
A, ” trenutno ni dovolj !”
Naj zaključim z mislijo :
“Vsak izmed nas ima sito polno peska
in v vsakem se lesketajo zrna zlata.
Kaj nam je narediti,
da pridemo do dragocenega ?
Sila preprosto :
” pesek” bo potrebno čimprej izprati ,
da se “dotaknemo svetlega ,
dragocenega “;
Dobro jutro ,
pa še lepše nadaljevanje ..
vam želim dragi moji ;
vaša Silva
386 komentarjev
3 delitve
Všeč mi je
Komentiraj
Deli