POMENI ,

DA NI VEDNO NA NAS ,
KAJ ŠELE V NAS ,
DA BI GA ŽIVELI TAKO ,
KOT BI GA HOTELI … Silva Janež.

Nenehno poslušamo pridige o tem ,
kako smo sami krivi ,
beri
grešimo ,
ali v novodobnem jeziku ,
ki jih razni samooklicani guruji ,
vse povprek,
po mikrofonu
“nabijajo z odgovornostjo “, na našo psiho;

Seveda ,
če je vse OK ,
pa se lahko zahvalimo njih ” sporočilu ! ” .

Ustvarjamo umetelno čas !

Trenutek !

Tudi sama nisem ,
kljub vedenju –
pragmatičnem – logičnem ,
da je čas produkt človeka,
nekako sprejemala ta
” TRENUTEK ”

Danes ,
se od te miselnosti odmikam ;

Zakaj ;

Ker trenutka v bistvu ni;

Kajti ,
koj ,
ko se trenutek zgodi,
je le ta že preteklik..

To je paradoks ,
neverjeten.

Seveda za naš planet ,
naš um ;

Univerzum ,
časa ne pozna ;
pozna le razdaljo..

Seveda obstaja znotraj neskončnosti tudi
” trenutek ” ,
a pomislimo ,
koliko ” časa ” traja,
dokler preteklost ne postane ;

Zakaj moj tokratni zapis ..

Zato ,
ker ugotavljam ,
da se omejujemo z rojstvom in smrtjo..

Da življenje zapravljamo za nakup materialnih dobrin
in ga dejansko ne živimo znotraj danosti ,
ampak vse pogosteje ,
prepuščamo vloge-
v svojem življenju –
drugim ;

Predvsem se mi zdi ključen odnos,
med starši in otroci ;

Torej ,
trenutek ,
ki ga preživimo na tem planetu Zemlja,
z njenimi zakonitostmi ,
izkoristite maksimalno;

Beri ;
odločajte se znotraj danosti
/ scenarija /
in
odnosa do sebe ,
do partnerja ,
do otrok
in obratno ,
in to naj bo vaša prioriteta;

Vse ostalo je sekundarnega pomena ;

Kajti ,
takrat ,
ko ozavestite to ,
začutite
TRENUTEK ;

Dobro jutro , dragi moji
in naredite si življenje lepše,
na način ,
da boste “scenarij prebrali ” ..
vaša Silva. Janež.