Prepričana sem ,
da je naša “dolžnost”,
da se sprejmemo taki kot smo ;
da se skozi “trenutke izzivov ” spoznavamo
in tako postajamo boljši v družbi ,
katere del smo;

Skratka ,
da se v procesu, ki mu pravimo življenje razvijamo
in ne stagniramo ,
kar pomeni ,
da imamo radi to, kar v biti smo –
elementarno – ljubeče bitje …

/ ki pa ga družba, s svojo socializacijo,
oblikuje po svoji ” podobi ” ..
žal- velikokrat nam v škodo /

Dragi moji ,
želim vam prijetne utrinke, kjer koli že ste in s komer koli ;
vaša Silva.