PREDALČKANJE.
Mi je mama dejala,
da sem že ob rojstvu pokazala,
da se v življenju ne bom zlahka predala .
Koj,
ko so me udarili po ritki
in po mojem prvem kriku protesta ,
se je začelo moje” popotovanje -od predala- do predala “
,kot v Kafkinem romanu,
dokler se nisem znašla v omari,
“z zaprtimi vrati “. ..
Siloviti so družbeni akterji,
ki” rišejo ” potek otroškega življenja .
Otrok , je neobdelana ” glina
in zlahka se jo gnete do njim željne “podobe “
Tudi sama sem se znašla v primežu odraslih ,
ki so – večinoma – že pozabili kdo so…
Pri meni ,
pa je šel razvoj v drugi smeri;
Imela sem danost ,
da so me moji stari starši, in starši , na nek način varovala pred žigosanjem ..
Tako sem imela možnost ,
da sem se počasi spoznavala,
in se sprejela tako kot sem,
že v ranem otroštvu;
Ta danost ,
mi je omogočala ,
da sem brez strahu aktivno sodelovala
z izzivi življenja,
in pred njimi nisem bežala …
Edino vodilo na moji poti je bilo :
Delaj dobro !
“A,
za to boš rabila veliko časa,
strpnosti,
empatije
in
sočutja ..”
mi je dejal očka ;
Srečnik vsak ,
ki ima takega starša ;
Ni mi pa povedal ,
da taka pot ne bo lahka,
kajti skozi življenje,
se bodo nizali različni ljudje,
vsi s svojo percepcijo,
eni boljši , drugi manj , tretji zli..
Med njimi bodo tudi taki,
ki bi radi poleteli svobodi nasproti,
a, takim po navadi
svetni in posvetna elita rada reže peruti.
Toliko predalčkov,
toliko omejitev….
Pa je napočil čas ,
ko sem si dejala,
tam nekje v času ,
ko sem študentka postala :
” čemu bi se-
ob vseh omejitvah ,
še sama omejevala ; “
In takrat,
so se vrata v svobodo odprla ;
Ozavestila sem ,
da se večina ljudi ,
na nek način boji svobode;
zato se raje podredijo skupini ,
kjer izgubijo
” svobode peruti .”
Ne živijo več lastnega življenja –
njih percepcija ,
se zliva z drugimi v eno resnico ;
Ne zavedajo se,
da jih strah omejuje ,
da bi živeli..
In potem sovraštvo do drugačnih ,
beg pred realnostjo,
beg pred širino vedenj,
ki je pogojnik za modrost,
ker so počasi zgubljali del sebe
in začeli verjeti le ve enega liderja
in “njega modrost “;
Vesela sem ,
da sem dozorela ,
si ostala zvesta
in
se brez strahu,
podala na pot v svobodo ..
Temelj vsega je bilo samospoštovanje;
Tega si nikoli nisem dovolila ” vzeti “,
saj sem odločitve –
za moja dejanja ,
prevzela na ” svoje ramena “.
Sem sirota ,
pa vendar nisem,
saj je v meni del mojih staršev ,
ki mi še sedaj ” šepetajo .”
Sem samosvoja
in nikakor last ,
katere koli ideologije,
še najmanj take ,
ki trosi sovraštvo .
Na koncu pa misel modreca Albert Einsteina:
” Le zgled velikega
in čistega značaja,
lahko prinese sijajne ideje
in plemenita dejanja. “
Dragi moji ,
želim vam ,en krasen dan,
dan, ko boste
misel modro-
Alberta Einsteina ,
sprejeli za svojo.
Vaša :
Silva . Janež,
ki bo kmalu – spet poletela …
367 komentarjev
3 delitve
Všeč mi je
Komentiraj
Deli z drugimi