PREDAJ SE PESMI,
SE SMEJ ,
SE ZJOČI ,
IN
GOSTA MEGLA,
KI TE JE TIŠČALA ,
SE BO RAZBLINILA
IN
VSEPOVSOD
TE BO OBDAJALA
LEPOTA MAVRICE ; Silva Janež.

Po dolgem času sem zajokala .

Nič posebnega se mi ni zgodilo,
nasprotno,
vse kar se mi je –
je bilo prej -za v radost..

Glasba ,
ki jo poslušam vsak dan ,
in to že leta,
mi je v danem momentu sprožila
pritajeno bolečino,
ki je sicer nisem zaznala,
le solze so mi polzele po licih..
Ko sem se končno le prizemljila,
sem uvidela –
v čem je bit-
” predaje uma” .

Toliko gorja,
žalosti
se je nabralo na tem planetu –
/ in sicer v našem domačem okolju/,
da me je glasba popeljala v svet ,
kjer ni bolečine ..

Saj veste:
” Smeh je zdravilo za telo,
a solze- pa za dušo.” s. J.

Kaj pa,
če človek ne more jokati,
in
izliti bolečino svoje duše …

Takrat,
ko sem zajokala
nisem pomislila na to ,
le nekaj v meni se je “premaknilo “,
da sem dala duši svoji ,
da zajoče .
Ps :
V spomin dušam,
ki so se smejale ,
a niso jokale .
Dobro jutro ,
krasen dan vam želim ,
dragi moji;
In
ne pozabite,
da si dovolite- žalost ;
vaša Silva Janež.