TO SE ZGODI SAMO MENI ;
Pa začnimo lepo po vrsti ;
Priznam ,
ne maram nakupovanj ;
Spominjam se moje rosne mladosti,
ko sem bila ponosna,
ker se mi je zdelo ,da je en kanček ” Martina Krpana “-
v moj genom zapisana ;
Levstik –
avtor ene najbolj spodbudne povesti, kar sem jih prebrala,
je lepo opisal čase, ko so bili Slovenci primorani-
malce ” goljufati ” za golo preživetje;
Povpraševanje vemo – terja ponudbo;
Če le – te ni…
se pač znajdemo ;
Seveda,
so, vsaj zame, ob tem mišljene zgolj potrebščine za preživetje
V podobnih zgodbah,
so umetniki pisanja – po vsem svetu – našli ,
vsak v svojem okolju veliko navdiha,
da so lahko opisovali iznajdljivost ljudi,
ki so na ta način preživeli;
Bili so časi , ko smo ” tihotapili ” :
kavo , pralni prašek, kako glasbeno ploščo, kak del za avto….
in itak “modna oblačila “…
A,
sociala je štimala ..
Ni bilo lačnih , nihče ni bil brez ” dodatnega ” zdravstvenega zavarovanja;
šolanje brezplačno, delo je bilo zakon ,
a penzije, so bile dostojne vloženega dela !!!
Minevali so časi …
moja leta so se čekirala kot “EMŠO ” ,
a vedno mi je ostalo v glavi ,
da je Martin Krpan odšeli z “Dunaja” z dvignjeno glavo …
Zaprem zadnjo platnico knjige in se sprašujem…
no malce tuhtam -kje smo pa zdaj ;
Daje me frka, sem zaskrbljena, /kar ni moja ” odlika ! “/ ,
saj so novice z Dunaja in širše, v ” Evro “-
hudo usmerjene,v nestrpnost do drugačnih ;
A pazi !
med nezaželenimi, smo tudi mi- Slovenci !
Sprašujem se,
ali smo še vedno en kanček ” Martina Krpana “
in bomo šli in odšli iz ” Dunaja ” z dvignjeno glavo !
Vse je odvisno od nas in nam posredovane demagogije ;
Politika je kurva , pravijo!!!;
Nehajmo ji slediti .
Prijetno si naredimo , dragi moji ” In ne čakaj- mo na maj “;
vaša Silva .
