” POGUMEN BITI “-
POMENI ,
DA SE SOOČAŠ Z VSEM ,
KAR TI PRIDE NASPROTI ; Silva Janež.
Vemo,
da je v nas prisotnih nešteto podzavestnih strahov,
ki nas ohromijo
in
nam tako onemogočijo radost
in
srečo ..
Velikokrat se to nanaša na zdravje ,
ko nas strah pred-
” možnostjo , da smo bolni “,
odvrača od pregledov-
najsi uradne medicine ,
ali alternativne..
Sledi –
strah pred neuspehom,
kot na primer v
šolanju ,
v poslu..
/ostalo dodajte sami ../
Skratka ,
strah nas je pred ” zavrnitvijo”,
znotraj družbeno veljavnih norm.
Prepričana sem,
da je najhujši strah,
ki nas obvladuje –
strah pred smrtjo ;
Na tem mestu nimam problema,
smrti se ne bojim,
ampak “tistega “-
da ne bom zaznala svojih danosti –
znotraj življenja..
Nisem obremenjena z nobenimi prepovedmi –
v tej –
ali
oni dogmi-
ker imam to
že od rojstva razčiščeno pri sebi…
Nikoli se nisem ozirala na biološko mladost ,
ampak na mladost duha,
kajti ta večno sprejema danosti-
brez strahu ;
A,
vedno obstaja ” but “, toda..
.
To je vprašanje:
” kako zaznati,
kaj nam je narediti – v določeni situaciji. “
Že dolgo nazaj
sem razumsko sprejela bit tega
in
ga zapisal :
” Nimam pojma kdo sem ,
kam grem
in kaj mi je storiti “…
Ta misel ,
me je osvobajala,
saj sem sprejela bit,
da nisem popolna
in nikoli ne bom….
Kljub temu ,
pa mi ostaja ” frka ” ,
ko spoznam ,
da so včasih moje odločitve take ,
ki mi niso v dobro-
oziroma se odločam proti sebi-
proti radosti..
Pomeni,
da drži moje prepričanje,
da ne vem vedno –
” kaj mi je storiti “
So pa trenutki danosti ,
ko se tega zavem
in kot radi pravimo:
” zamujena priložnost… ! “
Zanimivo je ,
da-ko si mlad ,
pelje biološka ura vse danosti v strast –
v zaljubljenost.
Takrat se ne sprašujemo,
delujemo s ciljem…
Takrat ,
nam možgančki ” trepetajo “
in hormoni podivjajo ;
To je danost-
v genomu zapisana
in jo sprejemamo brez vprašanj ,
kajti –
“vse je tako ,kot mora biti “.
Nadaljuje se vrsta ..
A,
takrat ,
ko se znajdemo v času ,
ko nas hormoni ne ” definirajo ! “,
se nam zdi ,
da nam je ” odpeljal vlak – možne radosti sicer ,
ali dotika v dvoje “.
Naenkrat se znajdemo v situaciji
prepričani ,
da moramo nekaj nujnega narediti
spregledamo “namige “Kozmosa
in pustimo,
da gredo lepe danosti mimo nas .
Na primer;
Želimo si nove možnosti v partnerskem odnosu
a namesto,
da bi ” sprejela prijazno gesto – na pol neznanca – neznanke “,ki je imel -a pogum,
da nas je ogovoril- a
in pokazala
da si želi druženje z nami,
mi podzavestno ,
seveda zaradi strahu,
zavrnitve, bežimo od možne radosti v dvoje..
V svoji ” glavci ” imate ” glasno misel “,
ki vas oddaljuje od soočanja ,
v smislu…
moram nekaj nujno narediti..
kot na primer : ujeti uro trgovine , lekarne , kino predstave, parkiranje v garaži..
čas teče….”
In ,
ko nam to uspe ,
se vsaj nekateri sprašujemo,
Le zakaj _
” SI NE PRISLUHNEM !!”
Velikokrat se nam to dogaja ,
in ni mi jasno :
“Zakaj to počnemo,
oziroma,
zakaj kalkuliramo ,
zakaj si ne želimo sreče !!!! “
Predvidevam ,
da zato ,
ker nas / tako znanost / vodi neka naša genska travma !!!
Danes,
ko to pišem ,
vem ,
da sem to dejstvo ozavestila
zato bom v bodoče um držala pod kontrolo
in se brez strahu odprla ljudem,
ki se trudijo ,
da pridobijo mojo pozornost ;
Z veseljem jo bom vrnila ;
Dobro jutro ,
in
krasen dan si naredite-
dragi moji ;
Prisluhnite si .
tudi ,
če ste v partnerskem odnosu,
v dobrobit zase in obeh;
Vaša Silva .
Odzivi : 1875
Komentarji: 943