OTROK JE KNJIGA,
IZ KATERE BEREMO
IN V KATERO PIŠEMO . P. Rosseger
Veliko se govori o čudežih ,
a mislim ,
da narava sama poskrbi ,
da čudežev ni…
.
Vesolje – Univezum
ima pač svojo logiko ,
nam itak nerazumljivo ..
Glede zgoraj zapisane misli ,
trditve ,
pa smatram ,
da je ravno otrok
neke vrste čudež,
ki nas ,
oziroma naše življenje zaznamuje s tako močjo ,
da se pokažejo naše lastnosti
v vsej svoji obsežnosti –
tako dobrega ,kot slabega …
Vsa čustvovanja
in predhodni miselni procesi ,
niso nikoli tako intenzivni ,
kot ravno ob našem „dotiku otroka „..
Pa najsi do našega ,
in sicer ..
Tukaj ,
v tem odnosu se pokaže naša bit ..
V odnosu do otroka namreč pademo ,
ali pa rastemo ..
Tudi –
do otroka v sebi ..
Kako postati dober starš
in ljubeča mati ,oče ,
če ne sprejemamo otroka v sebi ..
Še hujše ,
ga zatajiti vedno znova ,
ko nas „prosi ,
da bi ga objeli „.
Le kako naj razumemo svojo kri ,
svoje potomce ,
če zatajimo svojo bit
in se podredimo splošnim normam ,
ki tovrstno odpiranje sprejema
kot nekaj izven naše vloge ,
saj smo vendar Božji dar ,
zato on določa naša pota …
Determiniranost lastnega življenja ,
mi nikakor „ ni sedla „ ,
ne v času ,
ko sem – kot otrok hitela po poti iskanja ,
kaj šele sedaj ,
ko sem bit svojo ozavestila in se z njo v ” Enost” podala …
Pomembno se mi zdi,
da razumemo zgoraj zapisani citat ..
Kajti ,
kako bomo v „ knjigo pisali „ ,
če nimamo kaj napisati ,
ker sebe nismo spoznali ..
Pa vendar pišemo, pišemo
vsi po vrsti v knjigo otroka – svojega potomca.
Vprašanje je le:
” kaj mu pišemo” ;
vsekakor le to ,
kar smo se iz svoje „ knjige življenja „ naučili ..
In
nekoč,
ko pridemo do točke “B ” življenja ,
bomo lahko brali ,
kaj smo tokom življenja
otroku zapisali.
Potem pa sledi nadaljevanje …
in vedenje se širi ,
kot Vesolje samo …
Dobro jutro ,
vam želim dragi moji
in verjamem ,
da si bomo naredili en krasen dan ;
vaša Silva
976
853 komentarjev
12 delitev
Všeč mi je
Komentiraj
Deli z drugimi