NEKATERA SPOZNANJA
JE DOBRO PODČRTATI,
PA NE V KNJIGI,
AMPAK V SVOJI GLAVI . Silva. Janež.
Bil je čisto navaden dan ;
ne spomnim se niti,
je bil sončen ,
ali oblačen,
da o datumu ne govorim..
Se pa zelo dobro spomnim,
da sem imela na ta dan,
bližnje srečanje,
z meni všečnim gospodičem ..
Ih ,
se javi katera ,
ki ni hrepenela ,
ampak se v piko uredila na zunaj
in
sama s seboj ;
O,
la- la ,
koliko časa sem porabila ,
da sem ukrotila lase ,
ki so bili naelektreni ,
kot vse ,
v Teslini delavnici ;
Da ne govorim o-
/ saj poznate tisto/:
obleka gor ,
pa spet dol ,
pa nova kombinacija,
pa vprašanj neskončno ..
v smislu ,
katere čevlje pa bi…,
pa oh in ah …
Kaos v meni
in okoli mene…
Iz trenutne –
nesmiselne ” negotovosti “,
me predrami zvonec na vratih;
Tistemu ,
ki se je dotaknil tipko-
na drugi strani vrat ,
sem bila –
v danem trenutku zelo hvaležna ;
Izjemoma ,
saj sem z mojimi dragimi usklajena ,
da se prej pokličemo ,
ali pošljemo sporočilo :
” prihajam, čez … “
nikakor pa :
” Tukaj sem !”
Pravilo je veljalo,
v obojestransko svobodo..
Skratka ,
zvonec je zazvonil v drugo ;
Uf ,
pomislim na film :
” Poštar zvoni vedno dvakrat “..
Eh !
le zakaj se mi v glavci nemir dogaja ..
si sprašujem , ko si oblečem trenirko,
da odprem vrata – nenapovedanim .
Pokukam skozi kukalo
in glej ga zlomka ,
pred vrati stojita dva ,
– urejena mladeniča .
Koj , ko odprem vrata
mi že –
zelo prijazno ponujata brošuro –
rekoč :
” Gospa ,
prišla sva,
da vam pokaževa pot do Boga .”
” Hvala .
a sem ga že našla . “
sem jima prijazno odgovorila;
Koj zatem ,
pa zaslišim glas ,
ki me zmedeno povpraša :
“Kako pa zgleda ? “
” Takrat ,
ko ga boste našla ,
bosta vedela . “
Jima prijazno odgovorim,
se zahvalim za brezplačne brošure
in jima zaželim lep dan ;
Naenkrat ,
se mi je zdelo moje pomerjanje oblek
in želja ,
da bom všečna ,
tako nesmiselno ,
kot želja po : ” spoznati Boga ;”
Zakaj to večno iskanje nekoga ,
ki je nad nami ,
namesto ,
da sprejmemo dejstvo ,
da smo del vse- občega Univerzuma ;
Kajti :
“Ono”,
tisto nekaj popolno ,
nima konkretne barve,
ne spola,
nima ne časa ,
ne prostora..
“Ono” ,
je celota
in mi smo del tega ;
Smo !
pomemben del ” vsega “.
Poudarjam ,
da smo enakovreden del neskončnosti ” oceana “,
čeravno le kapljica
za naš um razumljiva primerjava,
brez katere ne bi bilo oceana valovanja ;
Dragi moji ,
samo pomislite ,
da smo del nečesa –
nam nedoumljivega _
a
veličastnega..
Krasen dan vam želim,
znotraj danosti , ;
Vsem mamam ,pa čestitke za njih dan ;
vaša Silva.
