OD KOD NAM MOČ,
DA VEDNO ZNOVA VSTANEMO
IN
SE PODAMO NA POT V NEZNANO Silva Janež.
Ne vem,
kako vam uspeva,
prijateljice in prijatelji,
no-
verjetno –
podobno kot jaz –
nikoli niste na to niti pomislili;
Pa dajmo –
na kratko –
telegrafsko nanizati –
od kod mi moč,
da sem …
Ta misel provocira;
Je osebna-
zato je nasa danost;
Delite jo z mano-
z nami .
Moja izkusnja :
Neskončno ” utrinkov ” sem preživela..
Bili so vseh barv ,
in
s konotacijo le teh…
V prvi polovici življenja,
ni bilo časa,
da se sprašujem, v tej smeri..
Trenutki so preprosto tekli kot izvir vode-
kjer koli po svetu.
Skratka,
prepričana sem,
da nikjer na tem planetu,
se v prvi tretjini življenja kdor koli s ” tem ”
ukvarja.
To,
kar se danes ” proklamira”-
v smislu,
da bi se morala imeti rada,
in ne “izgorevati” za druge,
ali, zaradi svojih sanj,
da bi ob spremembah jokala ,
se objela,
odpuščala dragim ,
sebi –
pod nujno
in se zavrtela v divjem plesu –
z radostjo v srcu-
v realu -” ne pije vode “.
Skratka- ,
ni mi bilo dano ,
da bi v tem –
” kratkem času ,
ki ga živim na tem planetu “- v tej prvi tretjini –
živela “svoje življenje “;
Živela sem ga s partnerjem,
z družino –
ožjo
in s širšo…
Kompromisi-nujni,
ni druge ;
Tako sem se –
v danih momentih
počutila kot ptica v zlati kletki;
Čutila sem ,
da sem sebe vedno bolj zatajevala,
kar pa je pogojevalo moje umike ” v osamo”,
daleč stran od meni neprijetnih vibracij…
Potovala sem ,
koj , ko sem začutila,
da sem nemirna–
Tudi partnerski odnos –
postane sčasoma ” rutinski “,
tudi delo ;
Mim grede,
nikoli nisem hodila v službo-
ampak sem delala kar me je veselilo)
,
Odnosi v družbi ožji- prijateljski in sicer –
so se razumljivo spreminjali ,
kajti vsak je imel svoj Life, ,
ki se je spreminjal, kot vse ;
A, pazi.
ko naenkrat ugotoviš,
da moraš pod nujno nekaj narediti,
da ne postaneš na ” hologram “,
sem začela potovati v kraje,
kjer so drugačne energije-
druge vibracije
in
se vračala domov prerojena.
Tak moj odnos ,
je spreminjal tudi moje najdražje,
kajti,
ko me ni bilo,
so začutili / kot so dejali /,
da so me kmalu začeli pogrešati,
ko sem se šla ” odklop” ..
Skozi potovanja navzven,
sem šla tudi –
v potovanja navznoter;
In
začela sem svoj boj za svobodo;
Spoznanje,
da
dokler se zatajuješ,
/ beri sprejemaš nenehne kompromise ,
ko ne veš, kje je meja med manipulacijo in med njimi /
ni nobene ” stare in sodobne tehnike “,
ki bi te osvobodile !
Osvobodiš se lahko samo sam,
in to sem / predvsem v sanjah / znova v sanjah in znova ” podoživljala ”
Tudi trenutne prebliske nisem nikoli jemala zlahka..
Zato moji aforizmi..
Danes vem,
da sem del Kozmosa –
( imenujte to – kakor vam drago – smo pa del njega ),
ki podpira našo dušo,
da utiša naš um ;
Šele takrat,
ko sem to ozavestila,
sem se lahko podala na pot samo iskanja;
Ni lahko ,
a vse je v nas :
Nihče
nas ne bo osvobodil,
razen nas –
samih.
Potrebna je le odločnost,
da bomo iskali ..
iskali..
v sebi to moč !
Kako sem prišla do te – zame odrešitve ?
Preprosto,
prisluhnila sem si
in začela pri prvem pravilu,
ki ga moraš izpolnjevati, da se osvobodiš:
To je
“Da
do nikogar nisem in nimam – zle namere “.
Tudi v podzavesti ne,
niti v tišini uma –
ne ;
To je moj največji dar,
ki sem ga ob rojstvu dobila ;
Danes vem,
da je to pogojnik ,
da sem svobodna postala ;
Kajti,
v kolikor te ne more nihče potegniti v svoj ” pekel zlih namer “,
ti nič na tem svetu ne more ” do živega”.
Si nad-….
Čas –
to zemeljski je tekel ….
Imela sem perfektno družinsko življenje ..
poslovno- uspešni biznis ,
postala sem zanimiva-
pri nas in v tujini-
tudi glede mojega umetniškega ustvarjanja;
Nič nisem v tej smeri ( iskanja sponzorjev, mecenov..) naredila.
Našli so me ;
Pomembno je ,
da sem mela ljubezen soproga
in otroka ;
Bila je vzajemna in močna ;
Bili smo eno-
do trenutka,
ko …
” So – trenutki odsotnosti,
ko se zaveš- življenja danosti ! ”
Odhod form,
mojih najdražjih…
To me je še dodatno spodbudilo,
da sem prisluhnila svoji duši…
Prelomnica-
druga tretjina;
“Objela sem se …. ”
In objela sem sina …
ki hodi svojo pot,
a se najina ljubezen nadaljuje
in nadgrajuje –
saj nobeden od naju :
Nima zlo namer..
Tudi on živi !
Ne jamra,
ne vegetira-
živi v radosti..
Srečna ;
Žal –
pa sočustvujem z vsemi tistimi –
v prvi tretjini,
ki so že programirani –
ne le od dogem starih,
ali ” novodobnih “-
ampak –
zato,
ker ne živijo svojega življenja,
ampak so sužnji materialnih dobrin;
ker so izgubljeni v svoji biti;
PS:
Mojim dragim
sem obljubila ,
da bom šla spat-
pred 4. h zjutraj
Se veselim njih druženju po 14 h..
vam pa ,
drage prijateljice in prijatelji -želim – krasen dan..
PS – 2 :
Kdo vam ga bo ustvaril ?
Samo
vprašam,
da ne pozabite :
NASE !
Vaša Silva Janež.
OD KOD NAM MOČ, DA..
Dodaj odgovor