zapisana misel je zame aksiom ;
kar pomeni ,
da drži ;

kar pa ne pomeni ,
da je vse determirano.. ;

Zadnja misel,
je odvisna od našega uma
in temu enkrat rata
drugič pa ne..;

Odtod naša zbeganost ,
frustracije ,
in
ne nazadnje dvom v to,
da smo povezani z vsem
in smo kot taki nepopolni !

A,
naš um teži k temu ,
/ le od kod mu le to ! /
da smo “popolni.”

A,
popolnosti ni !

Kajti ,
če bi popolnost bila ,
bi bili del nje –
v osrčju vse občega ;

Skratka – dragi moji ,
ne bodimo si prehud sodnik .

Ne pozabite ,
da smo del vsega :
najsi ga imenovali :
Boga , Enost , Universum , Vseobče ..

Znotraj vsega smo ,
in nimamo pojma ,
kam nas bo valovanje ” celosti vsega “-
na razburkanem morju
popeljalo ;

Zato raje ujemimo val ,
/ znotraj danosti – vse občega /
ki nas bo dvignil visoko v zrak ,
in počasi drsimo z njim tja ,
kjer nam bo postalo jasno ,
“Kaj nam je storiti “..

Edino ta prisluh ,
nam je v zibelko dan
a žal
nam je skozi evolucijo človeštva
odtujen .
Prikličimo si ga …

Spustimo ga v svoj um ;
Vaša Silva.
Janež.