Moj moto,
je sila preprost : :

SEM,
SPREJELI TO ,
ALI NE ,
SEM … Silva Janež.

Zato,
ko mi je hudo,
šibam stran- / po intuiciji -100 / h /,
od
meni neprijetnih vibracij;

Uspeva pa mi tudi ,
da se odklopim ,
predvsem ,
ko vem ,
da me čaka nekaj neprijetnega ,
nujnega ;

Naslednja anekdota ,
to samo potrjuje;

Sedim na stolu res vrhunskega stomatologa,
ki mi koj pove ,
da bo trajala” najina seansa” ,
vsaj uro , dve;

Pomembno mi je ,
da vem ,
kaj sledi ;

Takrat to sprejmem
in ” zame ni skrbi… ,”

Pomeni , da se predam strokovnjaku
in se odklopim ;

Boli ,
ma itak !
Da boli ;

Ergo ,
kaj mi koristi travmirati !

Bolelo bo ,
če se bom tresla v pričakovanju še slabšega ,
ob tem seštevala bolečino ,
ali pa se preprosto odklopila ;

Počasi ,
sem se pomikala s stolom- v horizontalni položaj ;

Zazrla se se zdravniku v oči ,
češ ,
” verjamem ti ! ”
nato pa zaprla oči ..

Nato sem klesnila s prsti
in se ,
s pomočjo avtogenega treninga,
ki ga je razvil Linbergh ,ki je prvi preletel Atlantik,
koj ” prestavila ” ,
iz meni neprijetne situacije,
v kraj ,
kjer sem si uro , ali dve ,
obujala svoje nepozabne / milina os danosti /
trenutke ;

Zavrtela sem film …
Sprehajam sem se po Parizu..

Opa,
ob meni je dragi..

Začutim njegove prste na moji dlani ;

moji se odzovejo ..
občutim mravljince ,
srce mi utripa v ritmu ,
meni prej neznanem ..

Pogleda ni ,
je le dotik in utrip srca,
ki bije zvon ljubezni …
Sva eno , da ;

Potem pa,
kot strela z jasnega,
prijetno zamegli neprijetno
in iz “avto hipnoze “,
me prebudi bolečina na desnem licu ;

Pismo !!!
” spregovorim ” v mislih ,
saj sem imela usta na stežaj odprta,
le zakaj me je tip klofnil !! ”

S težavo izostrim pogled,
ko zagledam-
kot stena -bledega zdravnika ,
ki mi s tresočim glasom pravi :
” da mi tega nikoli več ne narediš !

Sem že mislil , da si mi odtavala na oni svet ” ;

Konec srečen,
zobje so zdravi,
klofuto sem pozabila,
a spomin na razvoj dogodkov,
pa mi še vedno zvabi nasmeh na lica ;

Narava nam je podarila spet sonček in toplino ;

Podarimo si ga tudi sebi ,dragi moji;
ostanimo radostni
in se ne sekirajmo , ko za to ni potrebe ;
vaša Silva.

Portret : Marko Modic ;