OTROK MOJ ;
RODIL SI SE ZATO ,
DA BOŠ NEKOČ –
SAM PISAL SCENARIJ
SVOJEGA ŽIVLJENJA
IN V NJEM ,
BOŠ ODIGRAL GLAVNO VLOGO ; Silva Janež. ;
Zavedam se tega,
sem mati ;
Skratka ,
mantra ,
je postala misel-,
da so nam otroci zgolj na posodo
in niso tu ,
za to ,
da nam kar koli vračajo ;
Lahko pa nam,
spontano ,
z ljubeznijo
dajejo dar svoj ..
Seveda,
če smo jim ,
dali primeren vzgled ,
s srčnim odnosom
do naših staršev ,
seveda;
Nikakor,
pa niso tukaj za to ,
da zapolnjujejo našo praznino ,
ko se s partnerjem več ne slišimo ,
ne vidimo,
se ne čutimo,
a vztrajamo v coni “neugodja”,
ker si ne upamo preskoka ,
v cono “ugodja “..
vsak zase ima,
nekje globoko v sebi,
odgovor ;
zakaj tako ;
Glede na to ,
da sem sama odšla iz Prekmurja-
v vesoljno Ljubljano,
študirat pri 18 letih;
sem starša prosila ,
da edino kar rabim je-
samostojna soba;
da bom v miru študirala ;
sta mi ugodila
in najela sobico ,
na Rimski cesti 13,
v centru Ljubljane;
Vedela sta ,
da sem želela mir,
pri študiju seveda;
Zame ,
pa je pomenila ta moja odločitev,
čimprejšnjo ,
osamosvojitev ;
Slutila sta ,
da sem začela pisati “svoj scenarij “, zelo , zelo zgodaj;
V tem duhu ,
sva tudi sina-
z očetom seveda -,
pri 20 letih ,
poslala v svet ,
sicer samo 1km stran,
v njegov,
prvi podnajemniški flet ;
Utrinek :
Spomnim se ,
da sem sina vpisala v Glasbeno šolo – kitaro,
in sicer na SGBŠ,
kjer sem nekoč učila ;
Imel je vsega 7 let;
Samo dvakrat sva ponovila vajo –
” poti ” od srednje Šiške,
pa do SGBŠ,
ki je bila takrat,
koj za Univerzo Lj. ;
Moja pisarna ,
je bila takrat oblegana,
s sodelavci..
v smislu:
” Ojoj ,
ubogi otrok ,
se je izgubil .
ojoj …sem živčna.. ”
In
itak ,
kaka mama sem,
da sem si to dovolila …
Neizrečeno seveda,
a zaznavno mi je bilo ,
iz nianse govora in pogleda;
Potem pa točno ,
po predvidenem času,
se odprejo vrata
in ponosno stoji pred mano sine,
ves žareč v obraz ,
s kitaro v roki in mi reče :
” Mami ,
veš ,
kako je bilo fajn..
Tako kot si mi pokazala
takoj našel …
pa kako mi je všeč igranje kitare ,
kot si mi dejala ,
le prsti me bolijo..
A,
veš,
da imam imam že domačo nalogo …pa …
Potem se mi pred oči prikrade trenutek ,
ko smo se šli učenje smučanja ;
Mama seveda;
z veseljem ;
Pa vendar :
Neverjetno topel občutek me preveva ta trenutek..
Foter ,
ni smučal ,
ne vem zakaj ,
saj se nisva nikoli ” zasliševala “,
Mu pač ni sedelo,
zato ,
naju je čakal na orng mrazu,
ob stojnicah ,
s kozarcem čaja…
( res naju je imel rad ,
napak rečeno ! ,
imeli smo se radi ).
No,
midva s sinom , ,
pa sva izbirala –
vedno bolj strma pobočja ..
Nazadnje Vitranc ,
tekmovalna proga..
Pismo ,
joj ,kaki je šibal pred mano ,
na ledeneli ploskvi,
da sem ga komaj dohajala;
A,
na ” bunkici- vlečnici “,
sva si pela :
” Zažmuri…dddd … zažmuri.. dddd..
pesem od ” Bajaga “:
Pismo ,
res je hudo pihalo;
in edino s to pesmijo , sem nama
odvrnila misel od sibirskega mraza ..
Nato pa poletje ;
in sledil je .
seveda tenis;
Oba s fotrom-
strastna tenisača ;
Izpilila sva ga,
s svojim znanjem -v nulo;
nato pa so ga povabili v klub…
in tudi na te tečaje je hodil sam …
Potem so se naše poti
glede igranja tenisa in sicer razšle,
sama sem se posvetila golfu ,
oče ostal zvest tenisu , enako sine ;
Sinoči;
Pokličem sineta in mu postavim vprašanje in željo , v enem stavku ;
” Jutri pridem v Ljubljano,
se dobimo na kosilu ; ”
A on meni :
” Super ,
a prej gremo igrat tenis “,
hallo sine,
pa jutri bo 35 st C v Lj.
in to v senci !!
Tivoli pa nima senčna igrišča;
Poleg tega me poznaš ,
da ga ni ,
ki bi me pripravil ,
da bi vstala pred 9h ..
Nakar , odločno :
” Se dobimo ob 10h.”
Ej ,
nimam loparja ,
se skušam zmazat,
a on vrše ” žogico “,
v mojem stilu,
/ a tega ne prizmam rada /,
Rekoč :
Vse vse imamo !
Komaj čakam ;
revanš mims ,
da veš !!”
Pismo ,
to pa je na oštro zastavil ,
se mi je smejalo ;
Danes:
Po dvournem “mučenju” ,
ko smo se grebli za en delček sence ,
smo se stuširali
in ob ledeni pijači ,
komentirali video posnetke
in fotke ,
ki so “nasprotne strani posnele ,
kot poduk ,v smislu :
ha, ha ,ha ;
imamo ,
posnete vaše frke,
na terenu ;
Komentar,
na moje fotke je bil :
“NIKAR ,
TEGA NE POČNITE,
NA TENIS IGRIŠČU !!! ”
Začetek nečesa novega..
je tale zapis ,
dragi moji
je kot gejzir ,
ki vre na plano iz mojega spomina,
itak iz srca ;
Res sem srečnica ;
Lahko noč dragi moji ,
objem ,
prijateljice in prijatelji;
vaša Silva.
Janež.
