DELU ČAST IN OBLAST
Že dolgo nazaj , sem se odločila ,da ne bom politizirala …
Le zakaj bi si to počela ,ko pa sem spoznala ,da sem lahko umirjena , ravno brez tega …
Itak je dovolj takih ,ki se radi izpostavljajo , saj se na tej temi ,vremenu in športu zlahka najdejo ..
So kot gobe ,ki vsrkajo vse ,kar se jim mediji ,politika svetna in posvetna ponudi …
Seveda je treba dodati informacije o sosedih in „ padlih uspešnih „ ,ker spoznamo ,da v frki nismo sami
Ob vsakem prazniku , se razvnamejo čustva , nasprotja se krešejo ,ali pa se zgodi zgolj navidezna sprava …
Mednarodni praznik nas opozarja ,da velja „ delu čast in oblast „ ..
Velja ?
Smo prepričani ?
ali si lažemo ,da je tako …!!!
Pa pustimo „ akademsko nakladanje „ in se podajmo par desetletij nazaj ,ko sem živela na vasi ,pri dedku in teti v Šalamencih gori na Goričkem ..
V Prekmurju , se je zemlja delila- v razliko od ostale Slovenije – na vse potomce , zato je bilo delo vsake roke, še kako dragoceno in cenjeno …
Seveda ,ni bilo dekel in hlapcev ,so pa morali očetje ,bratje na sezonsko delo ,da se je lahko preživelo.. Ostali vaščani ,pa pospravljali poljščine in vse kar je v kmečkem okolju treba postoriti ,pa je dvoje rok premalo …
Skratka delo je bilo kot v delu Dumas -a : „ Štirje mušketirji „ ..“ Vsi za enega , eden za vse !! „ …
Sosed je sosedu pomagal in krog se je vrtel ,nikoli omagal ,kot stroj perpetuum mobile …
Kje so tisti časi …
Bila sem deklica igriva ,še dolgo po tem času ..(itak sem še sedaj ..h a,ha .. ) , ko nas je obiskala mamina sestra iz Ljubljane ..
Delovna , spoštovana , pridna in šolana …
Bila je v radost in v veselje vsem domačim ,saj ji je uspelo s pridnostjo in sposobnostjo končati študij in se zaposliti na enem izmed inštitutov v glavnem univerzitetnem mestu ..
Za vse je bila gospa ..
Ona pa skromna , ta pravo delovno dekle ,navajena vseh kmečkih opravil in je koj poprijela za delo na njivi , v isti vrsti in z vnemo z domačimi in sosedi…
Bil je čas pospravljanja buč ..
Vemo , prekmursko bučno olje , najboljše !!
A te buče so bile velike kot sod , težke kot pa kot tona ..Vsako posebej je bilo potrebno naložiti na voz , potem pa spet zbrisati polt s čela , stresti omrtvičene roke ,si pretegniti hrbtenico in spet od začetka…Otroci iz vasi , smo koj zavohali , kje se kaj zanimivega dogaja , pa smo namesto pomagali prej odmagali in se podili med delavci gor in dol po njivi ,se hihitali in po vsej verjetnosti tudi malce najedali živce „ ta starim „
Pa me pokliče teta iz Ljubljane , predvidevam zato ,ker me je imela za vodjo krdela in s strogim glasim pravi :
Silva, a veš , da kdor ne dela ,ne dobi jela ! !!
Besed nisem razumela ,sem pa iz nje obraza ter intonacije glasu izrečenega stavka zaznala ,da ji ni po godu ,da ona dela ,mi pa se igramo in ji ob tem „nagajamo „.
Ali pa je bila kaka druga zgodba vzrok ,jaz in moji kompanjončki pa povod …
Pozabila sem ta dogodek ,do trenutka ,ko smo sedeli v gangu ,( odprti del prekmurske iže ), desetletja kasneje in nam je ,ob kozarcu vina začela pripovedovati ,kaj ji leži na duši …
„ Silva , bila si stara tam nekje okrog pet let , ko sem te prav na kratko in s strogim glasom opozorila ,da : „ Brez dela ni jela ! „ ,kar je pomenilo ,da se nehajte igrati in raje pomagajte …
Takoj po izrečenih besedah ,sem nadaljevala s svojim delom ,ko te naenkrat zagledam , kako nosiš bučo večjo od sebe ..
Nadaljevala si , vedno manjše si nosila , ker ti je očitno opešala moč telesa , a nikakor ne duha ,je nadaljevala ..
Zelo mi je žal , še danes desetletja potem , ne morem pozabiti ,kako sem te prizadela …je skrušeno zaključila in me pogledala z nasmehom na licu ,a nje oči so bile rosne ..“
Takrat sem začutila bolečino otroka v sebi , otroka ,ki je bil tako ponižan od osebe ,ki jo je imel rad in jo je na svoj način občudoval ., si želel nje odobravanje ,objema , prijazne besede ….
Zelo sem ji bila hvaležna , da je „ svoje breme „ tako dolgo nosila in ga dala ven iz sebe ,kajti nje kesanje ,je pričelo odpirati „ rane „ – rane ,ki so mi jih odrasli, meni najdražji – hote ,ali nehote zadali…
Tudi ,s pomočjo drugih ,ki so odpirali pozabljene – potlačene bolečine ,sem šla na pot samo- iskanja …
Likovno delo :Silva Janež , ” Brez naslova ” , olje na platno
