NI POMEMBNO ,

KAKO TE VIDIJO STARŠI,

KO PRIHAJAŠ NA SVET ,

AMPAK NJIH POGLED ,

KO TE ZAPUŠČAJO ;

KAJTI TEGA POGLEDA

NE BOŠ NIKOLI POZABIL .Silva Janež.

Njih zadnji pogled – nam pripoveduje,

kako čustvo smo jim dali,

ko smo jim pripovedovali

in jim nakazovali ,

kako so nam dragi ,

/ali odveč tako ostareli/ ,

tako bolni ,

nemočni,

predvsem pa osamljeni

in željni družbe nas in njih vnukov…

Naš odziv je več plasten:

Prvič , ljubeč

in v našem srcu boleč,

drugič pa saj vendar vedo ,

da je svet vedno bolj krut

in ni časa za ” svoje ” ,

kaj šele za njiju ,

ki so nam dali vse ..

Predvsem pa življenje

in vse ,

da smo danes to ,

kar smo ;

V teh očeh se bomo videli ,

si želelo to ,

ali ne;

V pogledu staršev ,

se bomo videli,

zato ne bo izginil ,

ne v našem umu ,

še manj v duši- srcu ;

In ta pogled –

bodo skozi nas ,

kasneje zaznali naši otroci

In

čez čas ,

nam bodo nehote ,

pokazali našo bit

in ob tem se bomo zgrozili,

zavedajoč se ,

kaj bomo tudi sami doživeli ;

Lahko pa se bo zgodilo,

ko s e bomo poslavljali ,

da bodo oči matere, očeta –

ob zadnjem vzdihljaju tople ,

s solzami sreče,

kot vrelec neskončnega vira – za nas odrešujoče ;

Kajti starševski pogled –

na njuni poti na drugo stran mavrice –

je bil enak tistemu

kot takrat ,

ko sta nas ob rojstvu za večno –

v brezpogojni ljubezni – objela in sprejela ;

Velika sreča se nam ponuja ,

če smo s straši ob trenutku ,

ko nas njih forma zapušča ,

kajti imeli bomo čas,

za objem ,

ali za opravičilo .

Kajti –

sami smo ogledalo njihovo

in naši otroci nas opazujejo

in si zapomnijo ;

Naslednji smo mi na vrsti ;

Še en krasen dan je za mano ;

Tay ,

mi maha z repkom ,

in poskakuje okoli mene ,

kot da bi želel povedati ,

v kako radost sva si ;

In ,

nobene packe –

ups šapke na mojih oblačilih ,

niso pomembne ,

pri najinem dotiku;

Eni

imamo več ,

drugi manj…

Da bo jasno

ne tehtam materialnih dobrin ,

ampak našo srčnost ,

našo empatijo ,

naše sočutje..

Ljubezen .

Lepo mi bodite -dragi moji

in naj vas nič na tem planetu ,

ne odvrne od vašega ljubečega dotika;

vaša Silva .

Janež.

VEDNO IMA ALTERNATIVO ,

ALI –

DA SE GA “OKLEPA”,

ALI ,

PA SE MU ZOPERSTAVI ;

ZMAGOVALEC BO VEDNO TISTI,

KI STRAH –

V SEBI PREMAGA ; Silva Janež.

Bila sem stanju,

imaginarnega strahu,

ki te absolutno obvlada ;

Poved :

Vročina ,

kakor zadnja leta ,

proti večeru nevihta,

v dvigalu sopara ,

vsa –

oblita s kapljicami dežnih kapljic

in zasopla od sopare ,

pritisnem številko nadstropja ,

ko se je dvigalo zaustavilo .

Ok,

si rečem ,

bo že kdo vrnil sporočilo o pomoči ,

ob dejstvu ,

da sem ujeta ,

a se to ni zgodilo;

Luči začnejo utripati,

ventilator se kot za nalašč,

počasi vrti,

a sosedov ,

ne operaterja ni!

Zdrsnem po steni do tal

in se odklopim ;

Časa ni ,

je le kričanje tam zunaj

in za trenutek sem zaznala ,

da mi je to v pomoč;

Ko so se vrata dvigala odprla ,

so me sosedje objemali ,

trepljali po rami

in

me pospremili v moj varen dom;

Zbudila sem se v radosti ,

tako še nekajkrat ..

Potem pa se mi je svet podrl,

kajti naenkrat-

se me je polastilo neko izven moje moči ,

počutje ,

ki ji danes pravimo panika !

Ozavestila sem ,

da me tokrat reši lahko le razum

in to tisti del njega-

” nad površino morja”,

nad katerim imam moč odločanja ;

Torej panika –

( tisto nekaj,

ki s svojo močjo namišljenega strahu ,

lahko-

vsak trenutek

obvladuje vsakega ) ,

v smislu ,

verjemi ,

da z mano se ni za hecat !

Skratka ,

potreben bo plan ,

zdrave pameti.

Dvigalo pusti ,

je komoditeta zate ,

za tvoja leta ..

Daj vrečke v le – tega ,

pritisni gumb na 5

in šibaj 100/h ,

da vzameš svoje reči.

Najhujše je bilo v vrsti pred kaso

v trgovini..

Velikokrat sem pustila vse kar sem rabila

in v transu odšla ;

Da o zavijanju na cesti ,

pred semaforjem ,

ko se ti zdi ,

da si ujetnik kamionov ,

ne govorim.

Druženje ,

športanje ,

gledališče ,

kino in vse v tem duhu ,

ne govorim ;

Dodelala sem si načrt “pobega iz ujetništva “.

Kot prvo,

dobro je to ,

da sem imela avt,

s pomično streho..

OK ,

ko sem dojela ,

da lahko splezam skozi streho ,

sem se osvobodila ene frke ;

Sistematsko

sem si dodajala izziv ,

za izzivom;

Tisti,

ki tega ni doživel ,

bo s težavo razumel vso stisko ,

ki sem jo

in meni podobni sotrpini

podoživljala- i;

Naenkrat

ne obstajaš več !

Zablokiran- a si !

/ da se malo pohecam ,

kot na Facebooku , ha ,ha /

Kljub planu,

kako bom premagala ta imaginarni –

ubijalski strah ,

sem se pogovorila s prijateljem –

družinskim zdravnikom ,

ter ga prosila za psihiatra ;

Moj dr. Pero ,

mi je predlagal dr, psihiatrije v pokoju,

ki mi bo pomagala 100 %.

Sem se peljala po Večni poti ,

mimo živalskega vrta v Lj.,

ko naenkrat previdno,

a naglo obrnem volan nazaj v smer

od koder sem prišla :

Pa se peljem sto m ,

ko se končno soočim s svojim problemom

in

zavijem v smeri rešitve ..

Dr psihiatrije ,

me je po kratki povedi ,

v kateri sem ,

povprašala ,

kakšno terapijo si želim.

dve opciji :

tablete

in alternativa po metodi –

Charles Lindbergh,

ki je dodelal obrambni ” ščit ” pred samim seboj ,

na dolgi progi -leta čez Atlantik..

sam …

Kaj se takrat v umu dogaja je očitno vedel ,

preden se je podal na pot.

Ne maram tablet,

je bila moja odločitev.

In nje sodelavka ,

me je naučila tehnike sproščanja

in osvobajanja ;

To je proces ,

ki traja

in sem ga opisala –

v enih mojih –

zablokiranih profilov :

Položaj telesa je :

nagnjeno telo na bedra ,

enako glava ,

ko si najprej na glas ,

kasneje v mislih ponavljamo ;

Popolnoma sem mirna ,

desna roka je težka ,

težka ,

popolnoma sem mirna ,

leva roka je težka ,

težka ,

popolnoma sem mirna..

vdih 3 minute , izdih 7 minut..

/ priporočam vsem ,kajti to je avto sugestija – avto – hipnoza /

previdno ;

Ko sem to obvladala,

že s klikom prstov in

z zaprtimi očmi ,

sem vedela ,

da sem se zoperstavila našemu največjemu nasprotniku;

Imaginarnemu strahu .

V nadaljevanju ,

je bilo potrebno premagati še strah pred dvigalom,

Lotila sem se ga tako ,

da sem si spet kupila rolerje ,

ter se podala na najbolj komplicirano pot

v moji bližini ;

Z rolerji ,

sem šla prvič dol po stopnicah ,

nazaj z dvigalom.

“Velik korak za Silvo “,

da parafriziram znano misel :

“»That is one small step for man, one giant leap for a mankind.

(To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«

No ,

zame je bilo obratno,

saj se zavedam ,

da brez mene kapljice ,

ne bi bilo valovanja ;

V zelo kratkem času

sem premagala tisto nekaj ,

v moji podzavesti;

Potem pa se je zgodila poved ,

ko mi dr. kardiologinja povpraša ,

ali imam taksi ,

ali ga bodo oni poklicali..

Pa sem se zahvalila rekoč:

” ne sama sem prišla

in kuža ma čaka ,

da greva jest ,

potem pa na dolg sprehod ;

Nisem dokončala stavka ,

ko me je priznana kardiologinja povprašala :

” A,

se zavedate ,

kako ste bolna ? “

” Sedaj se ,

ko ste mi povedali “.

Vso osebje se je nasmejalo ,

jaz pa sem ,

ko sem zaprla vrata ambulante-

zakrila z rokami svoj obraz ,

da kdo ne bi videl mojih solza ..

Solze ,

so bile odrešujoče ;

Spet sem bila močna ,

Spet sem bila v danosti ,

sprejeta.

Dragi moji ,

naj se v vas dogaja radost ,

s strahom vsakdanjim se spopadajte sproti

in kot radi pravimo;

” Ne zmrznite “.

Ta rek , odlično ponazarja stanje strahu..

Si dejansko v sebi “nepomičen ” – ledena skulptura ;

Vaša Silva Janež.

VERJAMITE MI,

DA VAM BO USPELO ; Silva Janež.

Dragi moji ,

naj ” dvigne roko tisti”,

katerega se težave ” izogibajo “;

Verjamem ,

da ste se nasmejali ,

kajti nihče od nas

ni pri tem izjema;

Vprašanje je le ,

kako se lotimo problema ;

Toliko ,

kot nas je na tem planetu

je danosti

in njih “odgovorov ” na le- te ;

So časi taki ,

da je tehnologija tista ,

ki nam –

/želeli to , ali ne/ ,

diktira tempo življenja ,

ki se žal odražana nas razpoloženju ;

Materialne dobrine –

so danes faktor naše radosti !

Pa slišim misel –

ne ,

to je ljubezen !

Da ,

dokler jo ne zamenjamo z zaljubljenostjo ;

V ljubezni naši ,

pa je materialna plat odločujoča bolj ,

kot kdaj koli prej,

v zgodovini !

Ključno vprašanje je šolanje :

Zakaj ,

ker se danes –

otroci nižjega srednjega sloja ,

šolajo do samega vrha do –

Doktor znanosti;

A,

večina doma pri starših,

da se zamotijo ,

a službe ,

ker so preveč izobraženi ne dobijo ;

So na borzi dela ,

nekaterim – to leta ustreza ..

Ljubezen je ,

a

“Kako do stanovanja ?

Banke imajo denarja kot dre.. ;

Kredit ni problem ,

kaj pa služba …

tisti,

ki jo imajo so lahko kdaj koli brez nje ..

Banka pa terja …

V kolikor ne boste v času tem in tem poravnali polog,

vam nepremičnino zaplenimo..

A,

vi v grču,

kajti otrok je na poti…

Kaj bo z njim,

z nami –

ljubezen sept mogočna

išče se rešitev ..

Na drugi strani ,

pa se ljubezen hladi ,

konflikti se stopnjujejo

in

začne se začetek ,

ali celo nadaljevanje

nove delitve sveta ,

ki je zastavljen kot :

Do cilja –

brez predsodkov-

do vsega na tem planetu ;

Torej ,

kako se počutite sedaj ?

Prepričana sem ,

da ste v radosti,

nekje na izi –

znotraj planeta ;

Vsak ,

glede na del svojega budjeta ;

Radost preplavlja planet;

Še kak mesec dva ,

pa bo konec notranjega miru.

Spet v utečeno stanje,

ki pa žal ni več isto ,

kot ste ga zapustili ;

Denarnica bo-

z vsakim prvim-

vedno tanjša ,

da o stroških življenja ,

ne govorimo;

Prebiram komentarje v medijih ,

vsesplošne

in

vsi

( končno levi in desni )

napovedujejo ,

da naj se pripravimo na frko !

Ups ,

pazi ,

iščejo rešitve..

Koliko nas bo čakalo na njih rešitve ,

ko pa smo sredi vojne !

Nimajo več kaj skrivati..

Smo del planetarne spremembe ;

Pa ,

pojdimo na začetek mojega pisanja ;

Skratka ,

težka bo!

No,

vaša odločitev je ,

ali bomo potegnili

iz dejanskega stanja tisto –

nekaj v sebi,

ki bo v vas prebudila elementarni instinkt –

in poiskala najboljšo možno pot za radost –

ali pa boste vedno bolj zagrenjeni,

otopeli

in

nesrečni ;

Zavedajoč se ,

da nismo v čislih –

Bogov iz Olimpa ;

Torej ,

kako se lotiti problema ;

(ki so jih ” voljeni od nas demosa” )-

želeli priznati ,

ali ne ,

reflektirali ogromno enega strahu;

Torej ,

kako se v tem poletnem času,

ko so se sprostili vsi ukrepi

na tem plane

in

smo se popolnoma predali radosti,

nadaljevati v jeseni ;

Sila preprosto:

Začnimo misliti s svojo glavo ;

Naša mala Slovenija

ima toliko naravnega bogastva ,

da se vsak izmed nas lahko greje ,

zdravo je hrano ,

ki smo jo sam pridel i,

pije zdravo vodo ,

da o osvežujočem se zraku ,

ne govorim ..

Nadalje ,

imamo možnost , da

učimo otroke logike

in ne faktografije..

In na koncu –

partnerja ,

pa v radosti zaključita dan.

To je en kratek utrinek,

o radosti v bodoče ,

dragi moji

in nikar ne zamajajte z glavo-

češ

do tega pa ne bo prišlo..

Ne delite svojega življenja

“v politične opcije”

ki se vam doma

in po svetu ne obrestujejo ,

ampak

začnite misliti s svojo glavo ;

Spremljajte dogajanje po svetu,

a sočasno si naredite svoj –

neodvisen plan;

Za vsak slučaj ..

Pretežko,

nesmiselno ,

vem

bo to predvsem srednjemu sloju..

Dragi moji ,

takrat ,

ko se boste soočili

in verjeli vase –

sprejeli

najslabšo možen scenarij dogodkov ,

se bo radost pretakala v vas

in v umu vaših bližnjih,

celo širše ;

Dobro jutro ,

dragi moji ,

naredite si krasen dan

in

uživajte v danosti prijetni ;

vaša Silva Janež.

POMEMBNO PA JE ,

DA SE MED SEBOJ-

GLEDE NA STANJE ,

IZMENJUJEJO ;

KAR POMENI , ,

DA JIH VSI ,

AMPAK

RES VSI SPREJEMAJO

IN UDEJANJAJO ;

ZA VSE ! Silva Janež.

Temu ,

pa v realnem svetu

ni tako ;

Modrost

se žal ,

ne izmenjuje –

/glede na situacijo planetarno jasno /,

ampak

se –

z razvojem človeštva-

“prilagaja ” na stare

in nove ideologije;

Ne zaupamo si !

Tako

postajajo upanje-

budne sanje ;

Pri večini ;

Upanje,

vsekakor ni enako modrosti ,

kajti ,

če bi bilo ,

bi se modrost ,

ki jo premore človeška vrsta ,

uskladila z njo ;

Tukaj je skozi milenium

razvoja človeške družbe ,

nastal disproporc ;

Človek je postajal vedno bolj odvisen

od vseh mogočnih ideologij ..;

Ta lastnost ,

se mu je skozi pritiske svetne

in posvetne oblasti

/ ki so vedele ! /

zakoreninil v genom –

možgane ..

kakor koli že ;

Ergo ,

avtomatično se postavlja vprašanje tistemu ,

ki si želi sprememb,

a ne naredi ničesar za to ,

ampak :

upa !

V kaj –

v koga?

Ali v tistega ,,

ki bo namesto njega

in njemu podobnim ,

opravil nujen-

“kruti rez “,

da bo s svojimi –

ostal ,

v milnem mehurčku ,

brez problema?

Epilog:

STREZNITEV :

Nikogar ni ,

ki bi namesto nas ohranil stanje ,

ki nam je kul ;

Kajti vse se spreminja ,

tudi tako čislana ljubezen ,

ki jo vsi častimo pod taktirko tistih,

,

ki nas –

preko medijev –

vseh vrst,

hočejo speljati na njih mino ;

PS:

Zakaj sem svobodna v svojih mislih,

v srcu

in v duši …

Zato,

ker ne upam ,

ampak živim pogumno ,

ker vem ,

da sem del te neskončnosti

in dokler forma fukcionira ,

bom se pač za dobro človeštva –

na svoj način borila .

Verjamem pa,

da se bo našel krasen ” kraj “,

nekje tam daleč,

preko obzorja ,

ki me bo ,

z veseljem sprejel ..

Berem o vizualizaciji veliko ,

a tisti ,

ki jo proklamirajo ,

vedo …

da tega ne rabimo ..

Odprimo srce ,

duša nas bo vodila ;

Dobro jutro , dragi moji

in krasen novi teden vam želim ,

vaša :

Silva Janež.

„Našla sem ga ! „

S krikom nemim,

sem zaplesala po peščeni plaži ,

ne oziraje se,

na začudene poglede prisotnih ..

Našla sem kamen v pesku ,

s tremi votlimi vdolbinami ,

v obliki kroga v sredini …

Kaj pomeni tak,

oziroma podoben amulet ,

so mi pripovedovali domačini –

na moji poti okrog ekvatorja..

Kaj me je vleklo-

na ta –

bolj kot ne ,

samotna potovanja ,

nimam pojma ..

Le vsako leto,

sem začutila neverjetno nujo ,

da grem tja,

kamor,

civilizacija ni zašla ..

Prodala sem sliko ,

v katero sem dala vso svojo energijo-

in sem šla ..

Od danes na jutri,

je bila odločitev ..

in naslednji dan se že letela ,

v individualnem aranžmaju seveda,

kajti ta potovanja,

so bila moja pota samo- iskanja …

Na “tej poti samo -iskanja “,

sem vedno najela domačine ,

ki so me varno pripeljal med “elementarne”-

beri –

ta prave domorodce,

ki niso podlegli potrošništvu

in „sicer civilizaciji „

Z vodiči ,

smo si bili v vzajemno pomoč ,

v podporo ,

saj so me vodili skozi –

za nas- “nevarna področja “;

Z njihovo pomočjo ,

sem bila deležna velike časti ,

družiti se –

s sebi enakimi,

brez predsodkov ;

ISKANJE

Na vseh teh popotovanjih ,

sem se seznanjala z modrostjo šamanov,

pa vendar ,

sem se vedno znova vračala,

in

znova

in znova iskala odgovore na moja vprašanja ..

In dobila vedno isti odgovor :

“To kar iščeš ,

boš mogla poiskati sama;! “

Pri teh ljudeh ,

zlo ne obstaja;

kajti v njih očeh ,

se je lesketal ,

kot nebrušen diamant,

svoboden duh,

tega pa zlo ne ” mara “;

Zlo rabi prestrašene ljudi ,

s katerim strahom se napaja..

mi je postalo- zelo hitro jasno;

Ergo ,

pa mi le klikne čez čas ,

da sem

svobodnega duha ,

v sebi iskala …

Pa ,

sem se spet hipoma odločila ,

da odpotujem tja ,

kjer povprečen turist ne gre ;

Vesela ,

da mi bo vodič povedal ,

da sem pa sedaj dojela bistvo ,

so me spet postavili na realna tla

in mi dejali,

da sem že svobodna kot ptica,

v letu iznad našega vidnega horizonta ;

Zato,

išči dalje ;

MALDIVI

Me niso mikali;

Mi je pa moj soprog,

sredi marca – nekega davnega leta ,

kupil štirinajst dnevni relaks ,

na sanjskih otokih..

“Torej želiš ,

da bom varna ,

brez mojih ” norih potovanj ” ,

sem ga vprašala ..

In

z nasmehom je povedal vse ;

“Silva ,

to je moja zahvala”

mi je dejal dragi ,

saj sem te

oropal -zaradi službe,

za vsa najina –

naša potovanja; “

PRIHOD:

Sprejem,

veličasten ,

a še bolj kot le- ta ,

je name naredil vtis ,

pogled na temo Indijskega oceana ..

Ok ,

vem ,

globina –

več kot deset tisoč km…

Ne bojim se ,

a.

takrat ,

ko smo na odprtem delu ladjice ,

” dobesedno lebdeli ” –

nad razburkano temno gmoto pod sabo ,

pa me je res “stisnilo” ;

Vsak dan na otoku ,

je bil ,

kot ,

da sem v nirvani ;

Hiška nad samim morjem ,

in del tal je bil ” steklen ” ,

tako ,

da sem lahko pod sabo gledala ribice in sinje – azuro

obarvano vodo,

nad atolom ;

Čez dan pa plavanje do temno črne barve pod sabo,

potapljanje

in opazovanje živalic pod kamni.

Kot magnet me je privlačil se kamen ,

ki se je lesketal na pesku

in me vabil..

Vzela sem ga v roke ,

ga obračala

in videla dve luknji ;

Iz literature sem poznala eno luknjo v kamnu ,

ki so jo ” častili ” kot amulet vsepovsod po svetu;

No

moj je imel dve v enako višini ,

in ko sem zamižala na eno oko

/ mi slikarji to nenehno počnemo /,

vidim samo svetlobo ..

Pomeni ,

da vidim le bistvo !

Vesel si takega daru ,

ki je nastal iz atola ;

Mineva čas ,

pa smo spet tam ;

Kajti moja natura !

mi ni dala mira ;

zato sem se ,

odločila za “preskok drugam “

Skratka ,

ponujena nam je bila Šri Lanka ,

enodnevni izlet ,

bila je le nekaj milj stran ,

od mojega otočka

in kdo se ne bi odzval ” vabilu deželice ,

ki je še nisem obiskala “;

Ok,

potrebujem potni list

in nekaj keša-sem si dejala,

zato sem se po večerji napotila v trezor ,

da vzamem potni list in nekaj cekinčkov ,

za nakupe ;

V tropskih krajih je v hotelih ,

kjer sem bivala- to pravilo ,

da spraviš dokumente

in keš,

v trezor;

Na Maldivih ,

je to obveza ..

Mislim ,

da bolj zaradi časti ,

kot zaradi možne kraje,

z njihove strani …

Dežurni mi odklene vrata trezorja

in me pusti –

po protokolu samo ;

Ko se vrata zapro ,

vzamem kaseto z dokumenti ,

a je ne dam na mizo ,

po predpisih ,

ampak sem improvizirala tako ,

da sem dolgo – železno kaseto ,

naslonila kar na kolena ;

Odklenem

in dvignem pokrov težke kasete,

ko se odprejo vrata sobe trezorja;

Naglo se ozrem proti vratom,

a v trenutku nestabilne drže,

se

kaseta na kolenih zamaje

in me ,

s koncem pokrova,

z vso silo udari po mojem licu …

Po prvem šoku,

se hitro zberem,

spravim kaseto nazaj v sef ,

nato se poslovim od dežurnega

in odhitim v “skupni – družabni prostor “,

da poiščem pomoč …

Hitro mi dajte led na rano ,

ki je bila navidez nedolžna,

podobna piku obada ,

a ,

v realu globoka in boleča …

Z ledom v vrečki ,

se odpravim nazaj v hiško;

Priznam ,

da ob videnem ,

zakolnem sočno !

in ,

ker nisem imela drugega dela ,

kot ,

da sem se smilila sama sebi –

z buško na čelu ,

sem v ihti pograbila kamen iz torbice

in ga vrgla v koš za smeti ;

joj ,

kako sem bila nabita z negativnimi vibracijami!!

sreča , da sem bila sama …

Skratka,

nadaljevala sem ,

s samo pomilovanjem ,

si zrla v oči ,

vsake toliko časa ,

pa sem usmerila pogled na rano ,

ki je prenehala krvaveti ,

a ,

je zato še bolj bolela ;

Nimam pojma ,

koliko časa sem tako –

v samo pomilovanju in v jezi sedela,

ko me prešine misel :

„ Silva , od kod v tebi tak srd ?

Zakaj je kamen,

ki naj bi te ščitil

v košu ?

Se sploh zavedaš ,

da je ostrina pokrova ,

za las zgrešila desno oko .. “

Osredotočenje !

Prešine me misel;

” Silva,

zakaj mečeš stran tisto ,

kar te je tako veselilo,

ko pa se ti sanja ne,

kaj bi se lahko dejansko zgodilo;

Solze so mi polzela po licu ,

ko sem jemala kamen iz koša za smeti

in ga oprala v oceanu ,

ki mi ga je ” podaril “,

ter ga pustila čez noč

v soju nebesnega oboda

in izven .

In da ,

našla sem tisto nekaj,

kar sem iskala;

Da bom precizna ,

bilo mi je dano spoznanje…

sicer skozi bolečino ,

pa vendar;

” KUPIŠ lahko VSE ,

A ,

MODROSTI NIKOLI ! ” … Silva Janež.

Prijetno si naredimo ,

dragi moji ,

podnevi

in po noči ;

vaša Silva .Janež.

Vem

da sem močna osebnost ,

a- mi na vsake toliko časa usiha ta moč ,

ko grem po edino zdravilo ,

ki mi je predpisano

-Antiagulacijsko ! “

v prevodu

zdravila proti strjevanju krvi ,

zaradi krvnih strdkov;

Ne vprašajte ;

vsi imamo te predispozicije ,

od otrok , nosečnic in nadalje .

Tudi dečki niste izjeme,

da o cepljenju proti kovidu ,

ne govorim ;

Po uspešni operaciji srca ,

sem bila prepričana ,

da zdravila nekaj časa še ,

potem pa Free Life !

In tako se je tudi zgodilo :

Po uspešni

in inovativni operaciji- odprto srce ,

ki ga je opravil dr. Jelenc , sem ga čez pol leta zaprosila za razgovor

in skromen kot je , me je takoj sprejel ; hvala dr Jelenc .

Vprašala sem ga ,

zakaj mi kardiologi nenehno –

avtomatično-

podaljšujejo isto terapijo ,

kot pred petimi meseci;

Takoj je odreagiral,

in mi še isti dan določil kardiologa ,

ki bo na osnovi vseh analiz ,

predlagala terapijo..

Skratka ,

vse je bilo Ok , zdravila post operacijska ukinjena ,

ker mi je le zašil ” sestavil ” zaklopke ;

A,

rečeno mi je bilo ,

da pa zdravilo za redčenje krvi ostaja ;

Vesela odšla ,

a pri slednjemu zdravilu se je zataknilo ;

Vztrajam,

iščem ,

ko dobim uradno sporočilo,

da v moji občini ni več tega oddelka !

Dobim ZD druge občine ,

termin in napotke ;

Čez čas ,

pa spet sprememba ,

nova občina ,daleč stran ,

a problem je promet v Lj. in na obvoznicah ,

ko se v glavni sezoni

vsepovsod nekaj ” koplje !!!!

No ,

pa pustimo to zgodbo ,

ko imajo banke preveč denarja !! Našega , seveda in ga ” obračajo “

in kopljejo ..! “

Skratka ,

brzdam se ,

da se prekoračim dovoljeno hitrost

in itak ,

po tri četrt ure od doma ,

pa bom ja prišla točno !

In sem .

A , pazi , na vratih me koj ” zagrabi ” uslužbenka ZD in pokaže na pano , kjer piše : ” Pri nas se nosijo maske “.

Huda , priznam ,

ji milo rečem :

” Prosim dajte mi masko , ker nisem bila obveščena o spremembi”

Da ne nadaljujem o kričeči – zaslepljeni ženščini….

Bistvo naše moči

je ve tem ,

da se je zavedamo !

In s to mislijo v podzavesti ,

vstopim v ordinacijo ;

Zdravnica prijazna ,

saj sva že imeli pogovor o stranskih učinkih topoglednih zdravil.

Pa mi pravi,

da edino zdravilo ,

ki ni “izpeljanka “prejšnjega je to,

ki mi ga je predpisala ;

Super ,

sem dejala –

polna vere v dobrobit človeka -človeštva :

Vzhičena ,

se ji zahvalim na prisluhu ,

njej in njenim vse dobro ;

Takrat ,

pa mi je dejala ,

dajte –

preden vzamete tableto prebrati vse ,

kar je napisanega o njem …

“Vsekakor” ,

je moj odgovor

in se odpravim v lekarno,

potem pa koj v avto

in

začela sem brati meter dolgo ” poročilo ! “

Ne bom nadaljevala v tej smeri ,

ampak šla k dejanjem ;

“Pismo, pa to ni res ! “

sem si dejala

in odšla nazaj v ZD.

Zdravnica

je bila je še vedno v svoji pisarni

in videla sem prijazen nasmeh ,

kajti začutila je ,

da sem ozavestila,

da so te tablete ,

eksperimentalni primerki ;

Zakaj mi jih je dala ,

a sočasno opozorila ,

da naj preberem ” navodila ! “

To ni enigma,

je dejstvo korumpiranega socialnega zavarovanja

in zdravstva ,

ali drugače ,

resnično :” Prelivanje finančnih sredstev iz naše blagajne –

v bog si ga vedi kam ! “

Dragi moji ,

ta zapis vam posvečam s ciljem ,

da bodite močni

in se uprite farmaciji,

ki je zelo koruptivna ..

Ljudje smo žal šibki

in pohlepni,

kjer koli delujemo ;

Ergo :

” Močan si toliko ,

kot verjameš ,

da si. “

Glede na to izkušnjo ,

sem vzela v zakup ,

da pa “rastlina ” ne mislim biti ;

Sem kolegici ,

ki me je poklicala povedala ,

kaj sem ugotovila ,

se odločila,

da “rastlina” pa ne bom ..

Ne bojim se soočanja ….;

Pa mi pravi ;

da je njena znanka ,

bila tudi prepričana ,

da si tega noče,

sedaj pa se kot bilka želi ostati…

“Jaz tudi želim živeti ” ,

sem ji dejala .

A,

ne kot prazna forma ;

Dobro jutro ,

krasen dan ,

opa,

večer pa itak,

vam želim ,

vaša Silva Janež.

Kar nekaj časa se nisva videli ,

le preko videa,

hallo ?!

” sem ji napela “

prijateljici “stari “;

“Kje si tokrat,

nikoli te ni v Ljubljani, kje se … “

pa mi koj skoči v besedo ;

“No ,

tokrat pa sem ..

Saj veš babica .. počitnice, “

še doda

in se zasmeji ;

“Ok ,

potem pa se

kar zmeniva :

jutri popoldne pade Špica in koktejl .. “

“Ok”

je zadosti ,

da se veselim snidenja.

Špica ;

S Tayem prišibava 100/ h,

saj zamujava že 15 minut ,

kajti Ljubljana je eno samo gradbišče-

da o popravilih cest-

ne govorim .. res hudoooo !!!!

No ,

pa dajmo lepo na izi,

kajti frendica že ve ,

da ne zamujam kar tako ;

Objameva se ,

vsaj jaz v upanju ,

ki me je preletel tisti trenutek vzhičenosti –

svobodnega dotika ,

da se v jeseni ne bo stara ,

temačna slika ponovila ;

Pa sva začeli –

kot čebelici brenčati

se ob tem smehljali

in uživali v razgledu

in ob igri

najinih ljubljenčkov.

Pa jo povprašam po nje družini ,

” kako sine in njegova dva

in

hčerka in njeni štirje “..

Pa z veseljem pravi ,

da so vsi ok,

a njej pa dajejo največ vnučki;

Pa začne …

ojoj

nikoli končana zgodba…

Ima jih štiri ,

a vsak zase je nekaj posebnega ;

Ponosno mi razlaga o vseh dosežkih

in o klicih ,

da pridejo ,

“in babi speči palačinke “

še dodajo..

Potem pa kar naenkrat utihne ,

sem že mislila ,

da sem jaz na vrsti ,

saj nimam take dinamike –

vsakodnevne kot ona,

a

me spet prehiti

z vprašanjem ..

Kaj praviš na ta dogodek ,

ki me je zelo prizadel.

Kar naenkrat se je potegnila vase

in to dobesedno ,

čustveno in psihično;

Tišina

je postajala že moreča ,

zato spregovorim odločno :

” Nadaljuj : “

Za vikend sem imela od sina ta malo ;

Bilo je polno dogodivščin,

saj smo bili priče požaru,

pa je bila žejna in sva rabutali dve koruzi sladki- vodeni ,

nato pa sva se zadnji dan ,

na koncu sprehoda odločili ,

da mamici natrgava travnato cvetje..

” A, kaj pa boš dala očiju ? “

jo povprašam ;

“Kamen ” ,

mi z vso odločnostjo

sedemletnice odgovori ;

Pa ji pravim ,

moški ne marajo kamenčkov v obliki srčkov ,

kot me ženske ;

Nato pa mi z neverjetno odločnostjo odgovori :

” To ne bo navaden kamen ,

niti v obliki srčka ,

to bo poseben kamen ,

ki ga bom pobarvala

in nanj narisala,

kako ga objamem ,

da bo vedel ,

kako rada ga imam . “

Pa ga je iskala

in nadaljevalo se je doma ,

ko se je v banji kopala vsaj pol ure ,

nato pa je začela barvati kamen .

V tem času

sem nama naredila večerjo

in nato risanka ,

pravljica –

od babi za lahko noč

in

že je bila

v nekem svojem –

krasnem svetu;

” Pocukala me je za lase

in

veselo zažvrgolela :

Dobro jutro moja babi “

Od kod otroku energija ,

se povprašam ,

ko se s težavo ,

/ seveda njej tega ne pokažem / ,

spravljam iz postelje;

Zajtrk,

nikoli končana zgodba ,

ma kje ste me našli ,

h ” kruhu spravila dva froca ” ,

a “ti kosmiči niso ta pravi” –

mi pravi .

“Jej,

ali bodi lačna ,”

sem na njeno ne ! dodala

“Veš,

pozanimala sem se že,

ko si šla v vrtec ,

kaj ješ rada”

“Sedaj pa še zobke umit

in lase razčesat ! “,sem dokaj odločna tudi sama ;

“OK,

počakaj malo,

je vajin konflikt nastal zaradi hrane ,

dolgih las ,

ki si jih ni hotela počesati ,

ali.. “

sem uspela vskočiti ji v besedo ,

pa me koj popravi ;

” Imaš prav ,

preveč na dolgo pripovedujem “

malce skrušeno nadaljuje ..

“Kajti ,

naenkrat ,

pa mi začne milo jokati “.

“Kaj je Pikica mala ,

zakaj te solze ..”

Pa mi odgovori :

” Poglej babi ,

izginila sva .”

” O čem govoriš ?”

zmedeno vprašam ,

ona pa mi razloži ,

da sedaj ,

ko so se barvice posušile ,

se ne vidi ,

kako sem ga je objela,

da mu pokažem

kako ga ima rada ;

” Tukaj nisem vešča kot ti ,

a sem ji rekla,

naj ponovno nariše like-

nje

in očeta ; “

“In tako je naredila ,

bila je zadovoljna ;”

“Zvonec zazvoni,

pred vrati mi

in

nje oče – mami ;”

“Koj,

ko nas svetloba osvetli ,

da šopek rož mamici ,

nato pa kamen očetu.”

“Nestrpno čakam ,

kake reakcije bodo s strani obeh ,

na drugi strani vrat;”

Mami veselo izdahne :

” Oh lepo “

Oče pogleda kamen ,

mami se nasmeji , češ…

A,

Pikica mala ,

ga objame ..

On pa nič,

tudi naprej,

v dom moj niso šli,

češ ,

da se jim mudi –

tako oče – moj sin , si predstavljaš !! “

Pikici mali ,

dam nahrbtnik

in nemo stojim ….

Nakar se obrne

in me objame –

silovito ,

okoli nog.

Točno tako ,

kot je narisala objem očeta,

na kamen . “

Čutim ,

da komaj zadržuje jok;

“Veš kaj ,

draga moja ,

ti si naredila vse kar je v tvoji moči .”

sem ji dejala

in nadaljevala epilog h boleči zgodbi ;

” Danes je toliko teorij ,

kako vzgajati otroka ,

da se lahko ta mladim zrola ! “

“Draga moja ,

toliko zla je bilo narejenih

v preteklosti ,

a to ni vse ,

kajti

sedaj se odkrivajo zla dejanja odraslih –

do otrok .

Ne vem ,

mogoče imajo očetje hčerkic v podzavesti

ta občutek ,

da se do hčerkic,

ne obnašajo enako ,

kot do bratca ,

ali mame ..,

tu nastopi problem ..”

Nato sem nadaljevala :

” Ti si mama ,

do konca svojega življenja ,

zato si dolžna ,

(vsaj jaz tako mislim) ,

da se s sinom pogovoriš ,

mu pojasniš,

da ga hčerka ni zezala ,

ampak ,

da naj vidi tisto ,

kar mu je iz srca dala ;”

“Kaj pa če mi ne bo prisluhnil ? !”

me skeptično vpraša ,

” O,

da ,

poznam vaju

in vem ,

da sta z ljubeznijo povezana ;”

Sedanjost ;

Oglasi se zvon ,

prišlo je SMS , sporočilo ;

“Hvala “

A,

zahvala ni bila od prijateljice ,

ampak od njenega sina ;

Dobro jutro ,

dragi moji ,

naj bodo lepe vibracije v vas

da boste osrečili še druge ;

Vaša : Silva Janež.

Leto dni zdravljenja ,

je za mano ;

Da bom bolj precizna –

od

ozaveščanja ,

da je nekaj hudo narobe z mano ,

se je začelo- že tri leta prej;

Največ v iskanju ” odgovorov ,

znotraj alternative ,

nato pa,

ko le ta ni rodila sadove ,

sem se obrnila na uradno medicino ;

Kati zavedam se ,

da kar se mora, se mora ;

Skratka –

slednja, mi je odkrila poškodbo srca –

imenovano : Popuščanje srca .”

Soočanje s seboj ,

ob taki diagnozi

in v zavedanju ,

kaj ta pomeni –

ni enostavno ,

predvsem za psiho

in

nenazadnje za dušo ;

Um deluje ,

psiha se mu prilagaja,

a duše –

um ne prelisiči;

A,

kozmos deluje

in dobim kirurga,

ki mi srce ,

brez umetnih vložkov sestavi;

skratka njegovo delo,

je bilo inovativno ;

Spominjam se dogodka ,

ko me je sine ” predal ” dr.

ki mu je naštevala zaplete ob operaciji –

(v bistvu meni,

a sem bila ” odsotna “),

da je posledica operacije,

lahko tudi smrt.)

To mi je njega draga povedala kasneje,

saj sine ni spal dve noči…

O-

zdravljenju v bolnici prve dni ,

po operaciji ,

raje ne bi ;

Kajti , nobena operacija,

ni tako nadzorovana ,

kot ta ,

o kateri pripovedujem .

To je najhujše ,

kar se ti lahko zgodi ;

Vrhunska tehnika –

robotizirana ,

a enako

tudi zdravstveno osebje ;

Brez komunikacije

24 h !!!

Pa pride na vizito moj dr, kirurg

in koj mi reče ,

da bom –

zaradi tega ,

ker mi je na svojstven način rešil delovanja srca ,

morala ostati še nekaj časa v bolnici ;

Da ,

sem odgovorila ,

le dajte me “v drugo okolje “;

In zgodilo se je ;

Naslednji moj predlog je bil vprašljiv ,

a sem ga predstavila ;

Pustite me domov,

kajti doma bom enkrat hitreje okrevala ;

Moj kirurg ,

dr. Jelenc ,

se je strinjal ,

a pod pogojem ,

da bodo vsi rezultati preverjanj-

staja pozitivni ;

Seveda so bili

in šla sem domov;

Doma me čakajo moji dragi

in verjemite mi ,

ne upajte ,

da boste –

po kateri koli operaciji –

koj Herkules –

pol Bog , pol človek ;

Danes ;

Nobenih znakov bolezni več ne čutim ;

Sem brez zdravil ,

ki so mi jih ,

z mojo prošnjo ukinili ;

Predvsem zaradi novega pristopa,

h operaciji srčnega popuščanja,

ki ga je izvedel dr . Jelenc .

On pravi ,

da sem imela to danost ,

da je vse skupaj “zakrpal “

in ni bilo potrebe po tujku –

umetnih zaklopkah ;

Vračam se v vsakdan ;

Še bolj odprta do Univerzuma ,

ki ima svojo logiko ;

Skratka ,

počutim se svobodno

in

ta občutek me navdihuje,

da delam vse –

v smeri radosti ;

Nikoli me ni bilo strah, kajti –

izgleda,

da mi je bil pogum- že ob rojstvu v ” zibelko dan ” ;

Odločila sem se

in tako bo;

Dragi moji ,

hvala vam za vse lepe vibracije ,

ki ste mi jih pošiljali v času najhujšega ;

Vem ,

da se vam bodo le – te povrnile

za kar bo Univerzum poskrbel ;

Ljubite svoje telo

in ga čuvajte ,

kajti brez njega –

ni duši moč ostati,

vaša Silva