Kaj pa vem,se mi dogaja polna luna ,me je delo utrudilo ,vožnja dotolkla ,ker spet ena nesreča na obvoznici mesta ,ali …
Skratka ,zaželela sem si miru,objem dragega ,upajoč ,da je poln pozitivnih vibracij ,tople kopeli in seveda mojega kužka Maja ,ki je ena sama čista energija …
Še hitro v šoping ,k ta “boljšemu sosedu “, ponajnujnejše za večerjo ….
In že hitim ,že prihajam…
Hitro spokam vse v svojo platneno vrečko in šibam proti blagajni …
Le od kod so se vzeli ,vsi kupci pred mano ,me prešine misel ,ko vidim ,da je vrsta dolga, kot sibirski vlak
Dela le ena kasa ,o ostalih zaposlenih ,razen pri prodaji kruha ,ne duha, ne sluha …
Povpraša nekdo tam zadaj ,če se bo odprla še ena blagajna ,pa tišina mučna traja ,traja ..
Pa ne za dolgo ..
Kaj kmalu se kot eho odbija mogočen glas gospoda ,ki ima v vozičku polno paketov ustekleničene vode …
Bolj sebi ,kot nam ,ali ravno obratno, s sponosom razlaga ,da nič posebnega ta H2O ,v naravi brez vonja in okusa, zaenkrat ni problema ,saj jo je dovolj na zalog… seveda, dodaja , ni vedno po naši meri, zaenkrat z zrakom je še naša skupna raba ….
Pa vendar se vse spreminja , pravi..
Voda dobiva vedno več dodatnih vonjev in okusov, ponavadi zelo motečih ,če že ne škodljivih…
Hud jaz , ko mi klor ob požirku zasmrdi ,draži nos in mi psiho najeda …
Blagajničarka šteje ,se trudi ,da iz trdno zapakiranega paketa odčita kodo, v akciji ponujenega artikla…on pa kar naklada, pa ne njej v pomoč ,ampak nam čakojočim …
Mislim ,d aje redko kdaj ,razen na kaki tekmi ,skupin ljudi imela isto upanje ,da uboga ženka prečekira ,tip pa ,da nam d amir-a
A tip ne odneha …Čas je njega zaveznik in naenkrat ga nekdo posluša …Meša se politika ,zdaj take barve ,zdaj drugačne ,mestne oblasti vse iste ,korupcijo ne omenja , zato pa vsa ” modrost o zdravi prehrani in škodljivosti vsega” po trgovini odmeva ..
Ma kaki ,ne vidi se svetloba na koncu tunela ..
Čutim svoj nemir in zaznavam jezo in nemoč čakajočih v vrst, pred mano in za mano ..
Najraje bi iz negative te, na plano zbežala, a nisem ,ker pač nisem taka.
Umirim se s tleskom prstov in pomislim ,kako postane žiljenje sila preprosto ,ko se vsaj enkrat v lajfu ,za nekaj časa ,dvigneš iz ” Doline Šenflorjenske “…
Takrat ,ko se ” soočiš z življenjem ” ,ki je daleč od ” meglene mlake ” ,takrat se šele zavedaš, kako smo razvajeni in kako smo potrana družba, družba plenilcev ,željni razkošnega življenja ..
Polni lepih fraz o tem ,kako se nam smilijo ljudje na robu preživetja , polna usta so nas skrb za ljudstva inživalske vrste ,ki izomirajo , a koj protestiramo ,ko se kdo oglasi ,da nismo samo ” mi v frki “, ampak ,da so drugi v še v hujši ,v smislu ,da nam zbujajo “slabo vest !”
Jezili mi, ali ne ,sprejeli omenjeno dejstvo,ta planet se vrti in zaziher drži ,” da smo vsi na istem vlaku “…
Prepričana sem ,da bo potrebno ozavestiti dejstvo , da je vodni krog podoben valovanju oceana ,je krogotok in ne zgolj vrh- le nihanje gladine vode, vidne iz naše perspektive…
Posamezniku ,ki ne vidi širino horizonta, postane to težka frka .
Predvidevam ,da si bolj ,ali manj vsi želimo ” videti “, le tisti košček valovanja, ki se giblje v horizontali in nočemo, ali si ne znamo predstavljati, bistva povezanosti planeta ..
Vprašanja se mi kar vrstijo..in zazdi ,da sem del celote planeta in da nisem sama ..
Žal pa me zmoti- iz navideznega mira ,vedno bolj glasna razlaga gospoda ,ki bolj nam “čakajočim “, kot sebi razlaga, kako smo neuki, da ne celo ” tupi glupi ” ( tako se sam izrazi ), ker v naših košarah ni ustekleničene vode ..
Nadaljuje debato ,blagajničarka še vedno tipka ,dviguje težko breme na pult ,da ceno ” zaznamuje “on pa ves v elementu nadaljuje,kako je naša voda za en k… ,da oblast sam klor dodaja, voda nič zdrava …
Da ta- v plastenkah, pa je izvirna, naša slovenska …
“Veste “, še dodaja , ” sem koj prišibal,ko sem videl v reklami ,da je akcija ! ” ..
Blagajničarka zbegana ,ali ji je vseeno za vrsto vedno večjo ,negodovanje vseh čedalje bolj glasno ,naj vendar odprejoše eno blagajno …A,nič se ni zgodilo ..
Takrat ,pa se jezgodil epilog .
Namreč ,ko je “gospod” videl račun , se je takorazburil ,da sem se na trenutek zbala ,da ga bo kap .
krilij j ez rokami ,prekladal pakete ,kričal na gospo za blagajno češ ,da je to nemogoče, d aza teh par flaš ,mora plačati 56 evrov ,saj je voda vendar v akciji ….
Skratka , začelo se je vse od začetka …!
Ponovno začnite računati izdavi in se grozeče nasloni na pult …
Takrat pa sem stegnila jezik in mu “priporočala ” naj vrne plastenke,si prekuhava vodo, dokler bo močneje klorirana ,ker itak ve ,zakaj tako je …,a denar ,ki ga porabi pa ob vsakem popadku, o čisti pitni vodi, podari ljudem, kjer vode ni- NE za pitje –
NE za preživetje…
” EN KANČEK SOČUTJA, ZA DRUGO ŽIVLJENJE “, bi bil slogan reklame za dobro dejanje …