V KOLIKOR SI ŽELIMO RADOSTI,
BOMO VEDNO NAŠLI NEKAJ,
KAR NAS BO VZRADOSTILO ; Silva Janež.
In en tak “preblisk” ,
se je še pred časom zgodil meni .
Odločila sem se namreč,
za nakup novega prenosnega računalnika ;
Na kar se ne spoznam ,
vprašam ;
Tako sem se o nakupu le- tega ,
posvetovala s sinom
in s prijateljem ;
Pri meni –
je bilo najpomembnejše dejstvo,
pri nakupu novodobne tehnologije denar;
Kajti nobena blagovna znamka,
oziroma za fensi novitete,
mi ne dajejo garant ,
kot pred leti ,
da bo” delalo “.
Zato je v moji betici misel stalna,
samo ,
da dela , kot se šika;
/ da se ve ,
to ne velja za “domačinske aparate ” /.
Pa sem ob priložnosti
o tem seznanila mojega sina ,
ki malo da ni “heker “,
saj se res spozna na računalnike ,
in prijatelja ,
ki mu parira ;
Skratka ,
koj za mojo misel podano ,
sem še dodala .
da naj bi se cena za le – tega ,
vrtela tam okoli 500 evrov..
A ,
koj zatem ,
en preko drugega ” ropotata,
v smislu ,
ali sem sploh seznanjena –
z novodobno tehnologijo
in s ceno ,
ki dobro zagotavlja ;
O, o , o ,
tole bo pa še velika frka ,
si rečem v glavci ,
na glas pa :
” toliko – največ -dam
in pika;
Pa sta me zasula z vsemi bajti
in še z ostalimi pomembnimi , – meni -neznankami …
A,
ostala sem trdna kot skala,
v svoji odločitvi –
“podobno”,
kot večina človeštva ob pandemiji….
A,
pazi ,
tudi onadva ne odnehata s prepričevanjem..;
A, sine me pozna ,
pa vzame –
izza rokava –
zadnji adut vedoč. ,
da se na novodobno tehnologijo pa le ne spoznam kot on,
v smislu :
oh vi ta – v najlepših letih
beri ta stari , nimate pojma !
Nato,
pa odpre link trgovine ,
ki prodaja računalnike …
Ups ,
le kje živim …
se povprašam ,
ko vidim cene meni neskončne ..
saj sem ozavestila ,
da sem ujetnik-
meni neprijazne nove dobe …
Me sine nagovori z umirjenim tonom v smislu ,
naj se spomnim ,
koliko denarja sem dajala za 3 krat grundirana platna ,
v povprečju po 2 m x 1m
saj je moj način slikanja bil odvisen od kvalitete platna ;
Cen a,
pa temu – zanj enormna ;
/ ok , o prodani sliki ,
katerega denar sva porabila za potovanja /
pa ni hotel slišati-
Potem pa ,
s pomirjujočem tonu pravi :
“Mims ,
sedaj pa pišeš”,
in zato potrebuješ
več vrst programov ,
predvsem, da ne boš čakala ,
da se zažene in tako zgubljala nit misli…….
mi še vedno v mirnem tonu predoči njega predlog ,
da dam enkrat , dvakrat več , kot sem nameravala ;
No,
preden pa se odločiš,
katerega boš kupila ,
poišči vsa gesla itd ,
da bova hitro sistem vpeljala ,
mi še dodaja ;
Predvsem pa ,
shrani tebi drage fotografije ,
ki jih bova kasneje posnela
in
naložila na novi računalnik;
Čas teče
in nič ne reče ..
Vem ,
da so fotografije ,
in misli ob le- teh ,
tiste ,
ki nas tudi lahko popeljejo v čas radosti;
Veliko njih sem na poti svoji ” izgubila ” ,
zaradi različnih vzrokov…
So pa ostala likovna dela ,
” ob katerih ne uživamo ,
a nas opomnijo
in si jih je moč zapomniti . ” .prof. dr Mirko Juteršek
In tako brskam po katalogih
in spet je čas ,
ko hodim z begunci na njih poti..
Radosti v vojnem času ni;
Begunce in ljudi pred napadom agresorja,
ohranja pri moči,
adrenalinska želja po preživetju .
Na nas,
ki živimo spet sproščeno ,
po tihem ” kovid morilcu ” pa je ,
da ob vsem dobrem,
pomislimo ,
kaj nam pomenijo materialne dobrine
in kaj življenje .
Na nas je ,
da objamemo ljudi ,
ki trpijo v agoniji vojn,
zla in sovraštva .
Kajti ,
ne vemo ,
če ,
ali , kdaj bomo nekoč ,
tudi mi na vrsti;
Pa vendar bo nekaj le vzradostilo ljudi ,
ki so v grozljivi stiski?
Ne upanje,
kajti oni so že vzeli življenje v svoje roke ,
ampak naša solidarnostna pomoč;
Dobro jutro ,
krasen dan dragi moji vam želim ; ,
Vam prijateljice drage ,
pa želim,
da lepo praznujete dan žena ,
a tudi ,
da sem vsaj na ta dan spomnite
pogumnih žensk ,
ki so na poti zgodovine tlakovale pot za naše –
samoumevne pravice :,
oziroma, da imamo to , za kar so tudi življenje dale …
vaša Silva.
