CELOTA JE VEČJA,
KOT VSOTA VSEH NJENIH DELOV “; .Silva Janež.
Glede na to ,
da je v uvodni misli nasprotje ,
ki ga um s težavo sprejme ,
pa vam bom povedala zgodbo ,
o tem ,
da je veliko vsakdanjih -razumsko sprejemljivih –
ali
pač ne dogodkov ,
paradoks .
Zato se vprašajmo ,
ali smo-
skozi nasprotje ,
s katerim se vsakodnevno soočamo
sposobni sprejeti logiko Univerzuma,
in njega celoto .
Pred nekaj minutami,
ko sem skoraj končala poved na to temo ,
je tik pred koncem ,
nastal mrk na mojem zaslonu .
Skratka ,
vsebina je preprosto izginila iz zaslona..
Da sem klela kot kočijaš ,
ni potrebno posebej poudarjati..
no trmasta pa sem dovolj,
da sem se na hitro zbrala,
globoko vdihnila
in
ponovno začela pripovedovati ,
kajti ,
nisem hotela izgubiti občutka ,
ki me je preveval ob dogodku,
o katerem bom pripovedovala.
Namreč,
po trenutku ,
ki me je globoko ” pretresel “,
sem vso pot domov,
razmišljala
in
podoživljala dotik ,
ki sem ga bila deležna
s strani osebe
in
se spraševala:
” Pismo,
le kakšen procent možnosti je ,
da se ti zgodi kaj takega ,
kar se je zgodilo pol ure prej;
Pa dajmo lepo po vrsti..
na kratko “pripovedovati”
Težka bo ;
Pa vendar si vnovič prikličem dogodek ,
in začnem od začetka ;
Od kar sem ga dobila ,
mojega kužka Tay-a ,
sem se sprehajala z njim
okrog Plečnikovih Žal.
Lepo urejena okolica ,
nikjer nevarnosti ,
skratka radost za vse ,
“zverce “in lastnike ;
DANES :
Imela sem zelo natrpan urnik.
Kar nekaj nalog sem si zadala
in vse so bile –
bolj ali manj pod nujno !!
Vse se lepo izteče ,
ko pogledam na uro-
si rečem “pismo ! “
ura je bila že krepko čez 20 h, nekje koncem poletja ;
A,
kaj ,
ko je bilo potrebno še nekaj malega za jest kupiti ,
preden bova šla s Tayem na sprehod ,
po najini “stalnici ” ,
V košarico sem naložila najnujnejše,
a,
glede na to ,
da sem bila vaba za komarje ,
sem iskala nekaj proti komarjem..
Čas teče,
zato prodajalko povprašam ,
kje ga imajo..
Najdem ,
in šibam 100 /h do blagajne;
Nato,
zadovoljna grem do avtomobila,
kjer me je umirjeno čakal Tay ..
potem pa zavijem
proti najinem sprehajališču.
Šele ,
ko parkiram ,
in ugasnem motor ,
avtomatično pogledam na uro,
nato okolico ,
ki ni osvetljena
se obrnem h Tayu
in mu rečem ,
danes bova bolj ” kratka ” bučko “,
saj je zunaj orng tema ,
a nekaj še morava narediti ,
da bo prav ;
No ,
ko sem videla Taya ,
kako je zašibal 100 /h,
po poti ,
ki mu je dišala,
sem pozabila na svetlobo
in na temo.
VPRAŠANJE,
zakaj tako pozno ta dan na sprehod ,
daleč stran od najinega doma..
Zato ,
ker sem obljubila-
meni neznani ženički -stari vsaj 80 let ,
da pridem
in da ji prinesem sredstvo
proti komarjem.
Skoraj vsak dan sem jo ,
tako drobceno opazovala ,
kako obdeluje svoj vrtiček ,
oziroma ,
kot je dejala ,
da miga na svoji njivi,
saj jo to drži pri življenju..
Pomagajo ji njeni dragi,
pri težkih delih,
a ostalo naredi sama ..
Na zadnje sem jo srečala ,
ko sem rabila malo zemlje,
za mojo visoko travo v loncu .
Zaprosila sem jo,
če mi lahko da nekaj v le te ,
v Tayevo vrečko ;
Brez komentarja ,
mi je dala del svoje zemlje.
In
spontano sva se začeli pogovarjali o tem in onem..
Potem pa je kar na lepem rekla : “zdaj pa morem spet na delo .. “
Hvala še enkrat ,
sem ji zaklicala ,
medtem ,
ko sem sledila Tayu pri njegovem “raziskovanju” ;
Kar nekaj časa je minilo od tega –
najinega- dotika;
No ,
ko pa sem jo ponovno videla- vso suhceno , drobceno -,
, kako rahlja zemljo
in puli plevel,
sem se je zelo razveselila ;
Vzhičena sem bila nad njeno letino
in sem ji to tudi povedala.
Res sem bila presenečena ,
da je-
brez zalivanja in škropljenja,
( zalivanje je prepovedano )-
zraslo toliko zdravega na tej –
dokaj pusti zemlji..
Spoznala me je in me povprašala ,
kako kaj moj vrtiček..
Odgovorila sem ji ,
da zdaleč nisem tako pridna kot ona …
Takrat pa je povesila oči
in skrušeno začela pripovedovati :
o svojih operacijah , boleznih,
skratka ,
o vsem kar je pretrpela zadnja leta..
Pokazala mi je rane na nogah , …
ni , da ni , bila je res ena sama brazgotina..
” Vidite ,
in zato migam ” ..
ker lahko delam le zvečer ,
sem vsa popikana od komarjev..
Toliko jih je
in ne morem se jih obraniti..
Še spati ne morem ,
ker me vse srbi..
Vprašala sem jo ,
zakaj se ne namaže s sredstvi ,
ki jih odganjajo..
Pa je dejala ,
da tega ne pozna..
“Jutri vam bom pustila –
tamle pod košaro nekaj ,
kar bo od vas odgnalo komarje .”
“Samo pošpricate se,
pa se vas bodo še kako ” bali “,
se ji nasmejim , in v njenih očeh zaznam iskrico …
Danes,
ob 21 h.
Taya spustim ,
že greva po ustaljeni poti ,
ko ozavestim ,
da nimam obljubljenega..
Vrnem se
in spremljam pod sojem luči ,
mojega nagajivčka..
Do trenutka,
ko sva “oslepljena ” – vsaj jaz ,
vstopila v svet ,
ki ga je ,
s svojo svetlobo
osvetljevala le luna .
Nekaj je v nas ,
da ob prehodu iz svetlobe v temo-
“oslepimo – smo za tren v šoku uma”..
No,
koj ,
ko se prilagodimo “dejanski svetlobi “,
se umirimo.
Skratka ,
šla sem preko umskih omejitev.
Hodim ,hodim , vedno bolj samozavestno ,
a Tay ob meni..
Potem pa zagledam ,
kot pri sončni svetlobi ,
mojo drago gospo ,
ki vleče za sabo grablje
in veliko vrečo…
” Dober večer “,
sem ji podala v pozdrav ,
in ona mi je vrnila dobro misel .
” Kaj pa vi tako pozno v tem delu Ljubljane , ” me povpraša ;
Prinesla sem vam sprej proti komarjem,
kot sem vam včeraj obljubila ;
“Koliko sem dolžna? “
me povpraša ..
Nič ,
vi ste mi že dali dovolj ,
sem ji odgovorila
in še dodala ,
da se kmalu spet vidiva..
Nato sva se poslovili ,
kajti Tay
je že šibal novim dogodivščinam nasproti.
Vsakič,
ko sva se sprehajala mimo vrtičkarjev ,
sem jo vedno bolj pogrešala .
Potem pa je na njeni parceli ,
tokrat opustošeni –
bilo zakoličeno novo lastništvo treh ,
ki se bodo trudili nekaj pridelati na nje zemljišču ;
Danes ,
ugotavljam ,
da so obupali ,
da ni nič vzniklo ,
tam ,
kjer je moja gospa z delom
in s srcem sejala semena ,
ki so se razbuktela ;
Vprašanja,
ki so mi ob dotiku postala jasna ;
Prvič,
kakšne so statistične možnosti ,
da se zgodi tak dotik ..
Da ženica pozno v večer ,
v temi obdeluje svojo “njivo” ,
in –
da sem jo srečala takrat,
ko je odhajala
iz teme ,
a jaz sem iz svetlobe
najprej prišla v temo ,
nato pa v njeno svetlobo ,
znotraj teme …
Dobro jutro ,
dragi moji
in krasne trenutke vam privoščim ,
vaša –
Silva. Janež.
