OBJAVE SOVRAŽNEGA GOVORA ,
KI SE POJAVLJAJO PREDVSEM NA-INTERNETNIH OMREŽJIH, NAKAZUJEJO NA TO,
DA SMO NA NEK NAČIN PRESTRAŠENI,
OZIROMA OSAMLJENI ZNOTRAJ MNOŽICE IN SI ZATO,
KOT ANONIMNEŽI ,UPAMO MATERIALIZIRATI NAJBOLJ TEMNE MISLI, SAJ SMO VENDAR V VARNEM ZAVETJU DOMA;
SKRATKA DAJEMO SI DUŠKA, SEDIMO ZA MONITORJEM, KAR SI IZ OČI V OČI POVEDATI NE UPAMO !

Iščemo svetno in posvetno -enako orientirane sorodne duše ,da se z njimi povezujemo podobno kot feni raznih skupinskih športnih klubov..

Po navadi se v kriznih časih , tak strah spremeni v negacijo vsega slabega okoli nas ,
ali pa ga spremljajo jeza , do različnosti oziroma –
do drugače mislecih in v končni fazi tudi do agresije..

Tovrstna povezovanja nam dajejo navidezno pomembnost in počutimo se močnejši, in bolj sigurni ,kot dejansko smo..

Pa vendar, zakaj nam hitro razvijajoča se tehnologija jemlje še tisto nekaj dobrega v nas in  nas oddaljuje od srčnosti ,strpnosti in empatije..
Se skozi vedno pogostejšega zatekanja k le tej, počutimo osamljeni bolj ,kot bi si radi priznali ???

Prepričana sem, v kolikor bi si večkrat priklicali ta občutek resnične osamljenosti in se z njo zavestno soočili, da ne bi bili tako pasivni, ko bi nas oblastniki s svojimi psi, galopirali do roba prepada ;

Zanimivo, da marsikoga golota “svetega telesa ” pretresa z gnusom ,
a vsa trupla nedolžnih, kilometre stran , pa so sprejemljiva ,saj so nas oblastniki ze navadili ,da so del nas, kot reklamo za hladno pivo !!

Zato odmik glave od grozot , podobno kot za časa nacizma ,ko so vonjave po sežganih truplih sosedom taborišč in širše , kazala na masakre,
a oni so v zagovor svoji pasivnosti ,samo skomignili z rameni..češ , kdo si je pa upal povedati na glas in tako riskiral tudi svojo glavo.., družino..
Nikakor pa niso priklicali – ” tisto nekaj dobrega v sebi. “, ne poguma ,da bi skozi empatijo bili sočutni…

Mucenja civillega prebivalstva ,smo danes izpilili do skrajnosti. !
In ravno tako smo do skrajnosti otopeli, kot slika tega androida , robotata, ki je brez strahu in se ne sprasuje , ali ga je “konstruktor ” programiral njemu v dobro ,ali v slabo..

Nekoc je nagovarjal diktator svoje drzavljane in kritiziral prejsnjega, hujsega od sebe..
Pa zaslisi glas iz mnozice:
” kje pa ste bili takrat vi gospod predsednik.,”
Presenecen vodja ljudstva povprasa ,kdo je postavil to vprasanje , a v dvorani mucna tisina
Takrat je njemu in mnozici odgovoril… : “tako kot ti ,
bil sem tiho v mnozici !”

Seveda bomo rekli..
Pri nas pa ni tako,mi smo vendar v demokraciji….
Nobenih vprašanj – tokrat ,ne bi na to temo ..

Pa bi bilo dobro odgovoriti si na vprašanje..

Kajti, začenja se še ena preizkušnja ” demosa ” , na poti odločanja, o tem ,
” KOLIKO NAM JE VREDNO ŽIVLJENJE …..”

In ne politična stran !