BEBA

 

Moja tašča …

Beba, je bil to njen vzdevek in nihče je ni klical po nje  imenu …

Bila elementarna duša, preprosta in srčna ,kar edino šteje ..

Kot mlada vdova,je spravila h kruhu tri otroke ..

Dva sinova in eno hčerko ..

Bila je ženska ,ki bi ji lahko marsikdo zavidal poguma ,saj se je življenju predajala in si ni dovolila samo pomilovanje..

Skratka , Beba , mi je bila usojena.

Njen prvorojenec , je bil moj sopotnik skozi čas gimnazije in seveda fakultete:

Do želje obeh po združitvi in osamosvojitvi ;

Modreci pravijo , da naj si bodoča nevesta ,dodobra ozavesti ,kakšen odnos ima sin z materjo ,kajti takega bo imel tudi do nje ..

Ta trditev vzdrži , še tako komplicirane znanstvene raziskave …

In še kako sem se tega zavedala , ko sem se odločila , da bo njen sin oče najinega otroka ;

A, glej ga zlomka , ko so v igri hormoni , pa se takih „ priporočil „ izogibamo .. Zanimivo …!!Kar pa ne pomeni ,da moramo ta stari in ta mladi živeti pod isto streho ,kar bi večina Slovencev in sicer , / ne glede na potrebe ostarelih- do varstva in druženja /  ,na stara leta  rada ..

Ponavadi,  se tako vlaganje v nepremičnine,  vrne kot bumerang tistim, ki vlagajo svoje in partnersko življenje, drugam ,kot v lastno razmerje…

No, pa da se vrnimo nazaj k moji bodoči tašči ,oziroma tašča in snaha , tik pred poroko ..

Norišnica prava,vam pravim , ta poroka …!!!!

Vsaj zame je to bolj dogodek ,podoben lutkovni predstavi ,saj  postaneta bodoča mladoporočenca , lutke na vrvici – nasprotujočih se mater ,ups tašč ,, včasih pa tudi očetov , oz, tastov ; !!!

O , da ne pozabimo zaslug tastov .,pri vsej tej euforiji ….

Ti se zavestno odločijo , seveda z obveznim s kozarcem v roki , da bodo raje kimavčki – zdaj eni ,zdaj drugi babnici , kot trpini na razpelu doma ,med štirimi zidovi….

Midva – z ljubeznijo mojo , tega problema nisva imela ,saj očeta njega ni bilo več med nami , očka moj ,pa kot moder človek ,se je usedel v avto in šel, z izgovorom ,da si gre po zapiske za svojo knjigo na popotovanje v ” mirnejše kraje ” ..Mim grede ,to finto je kar pogosto uporabljal  …

Moja mama , pa koj ko je izvedela za datum poroke ,hitro v akcijo ,sklic sester in bodočo taščo, da se pripravi poroka ,o kateri se bo govorilo še dolgo …Skratka ,priprava na poroko je bojno stanje ,adrenalina več ,kot na nogometni tekmi …

Še danes rada pogledam kak film na to temo in se do solz nasmejim….

Le zakaj ? Ste kdaj pomislili ., zakaj so resne stvari tako zabavne  in tako hvaležna tema tema scenaristov ?

Pa se vrnimo nazaj k moji bodoči tašči ..

Beba ,je bila večinoma zelo tiha oseba ,ki se je držala bolj zase ; Mirno – skoraj negibno je sedela ,pila kavo , pokadila cigareto dve  in nemo opazovala zdaj eno zdaj drugo govornico in njih prisluhnila njih poberkovanja. Včasih je dodala kako novic  tem in onem v domačem kraju ,nikoli pa ni bilo v nje tonu in temah ogovarjanje kogar koli;

To sem spoštovala .

Tako je bilo tudi ob pripravah na poroko ..Ni se silila v ospredje , ampak je bila pripravljena sodelovati pri organizaciji ..

Pa se vrnimo h dogodku ..

Prišel je  dan „ D“ ..

Ravno sem se oblačila prekrasno , a zelo preprosto obleko, ko sem uvidela ,da brez pomoči , le .te ne bom uspela obleči , kajti zadrga je bila na hrbtu.

Glede na to , da so imele moja mama in sestre dovolj dela pri pripravi slavnostnega dogodka, kjer se je poročno slavje odvijalo ,sta mi doma delala družbo le očka in bodoča tašča .

Ni mi bilo vseeno , da mi moja mama ni stala ob strani , ko sem jo rabila, saj sem bila polna vseh čustvovanj od rojstva pa do tega  trenutka; A, mama je pač želela, da se vse odvija tako , kot si je želela.. To sem ji pustila .. Vedela sem zakaj. To je za mojo mamo bilo nekaj , kar si je vedno želela. Biti nevesta z izbrano, dolgo belo obleko..

V tem času ,predvsem pa na poroke dan, sem se tudi sama odklopila in se še zadnjič poglobila v svojo otroško dušo ,da bi si odgovorila ,ali sem se prav odločila …

Potem pa zaznam, ne , pravzaprav začutim hladen-prodoren pogled, ki me je zmrazil.. 

Instinktivno sem se ozrla in zagledala Bebine oči priprte in kot bodice zazrte v moje obličje …

Ni bil prijeten pogled ,prej prodoren ,meni zelo moteč ..

Hlad se je širil po vsej po vsem prostoru; V trenutku mi preleti skozi betico vso znanje psihoanalize na temo snaha – tašča : Stroka namreč pravi, da nekatere matere / in očetje na nek način – simbolično seveda / , ne prerežejo  popkovine s svojimi otroci , ko je to potrebno. Zato jih želijo ob sebi , tudi , ko so že odrasli in bi jih morali pahniti iz gnezda ..Zato imajo  občutek težke izgube  in celo občutek ,da so izdani ,s strani otroka …Bojijo se osamljenosti ,nemoči v samotni  hiši , v lastnem domu, zavedajoč se odtujenosti do partnerjev ,saj odnosa skupnega, sočasno  -z  rastjo otrok, niso gradili …Ojoj ,pomislim zgroženo..Tak je torej pogled matere izbranki  sina , ko le -ta zapušča gnezdo , brez ,da se prereže popkovina …

Hitro sem se zbrala in jo poklicala z izgovorom,da rabim nje pomoč, ker si zadrge na obleki nikakor nisem uspela zapeti…

Šle sva v spalnico staršev in ko mi je zapela zadrgo ,sem se počasi obrnila in se ji zazrla v oči .

Rekla sem ji potiho ,komaj slišno :

„ Beba ,ne vem kaj se ti dogaja, a  nekam tiha si , zamišljena ,  odsotna, predvsem pa čutim ,da me z nejevoljo opazuješ . Zakaj ? , kaj se dogaja , kaj bova naredili glede tega, da bova obe srečni  ? „

Njen pogled se odmakne od mojega ,zazre se nekam v tla in tiho pravi ,da ni nič takega ,le da so priprave na poroko stresne in da je tudi ona vsa iz sebe …

„ Poroka bo Beba ” ,ji pravim pomirjujoče ,saj vidim ,da so ustnice vedno bolj tanke in skoraj modre …” Treba jo bo izpeljati ,in upam v dobro nas vseh ..”

Globok vdih mi zaustavi solze , ki sem jih zaznala v očeh : Nato se ji zazrem ponovno v oči in ji pravim ; ” Beba, prosim , pomagajva si . Tudi sama sem polna dvomov , sem na prelomnici življenja… Nahajam se v vrtincu nekega protokola in verjemi mi , rabim prijateljico, da me prime za roko …

Očka prekine moje ihtenje..

Gremo , čas je pravi..

“Že gremo”  odločno povem,

še grem v kopalnico še ” retuširat ” objokan obraz,

nato pa se obrnem k Bebi in ji pravim z mirnim , a odločnim glasom;

“Sedaj pa je čas Beba, da se odločiva, ali si bova v dobro, ali pa v slabo .. 

Odločitev je tvoja . Meni si draga , imam te rada, a si ne bom dovolila ,da se v meni vzbujajo negativna čustvovanja ..Raje se ti bom ,če bo tvoja odločitev taka ,na daleč ognila .

Obe imava radi istega človeka in nočem,da bo razpet med dušami, njemu dragimi …“

Neprijeten in nemiren trenutek ,prekine zvonec na vratih ..

Zdrzneva se in hitro ji pristopim in jo narahlo  pobožam po licu , nato pa globoko  vdihnem ,saj vem da je prišel čas ,ko se bo zgodila ” soproga ” …

Protokol poteka ,vse se odvija ,kot je treba …

Slavje na vrhuncu , polnoč se bliža ,ko se nevesta preobleče in se čas zdravljic bliža ...

Najprej nazdravijo priče, nato mama, oče neveste in mama soproga, sina torej tašča …Beba , počasi vstane , energično prime prime kozarec vina, ga  dvigne visoko nad glavo , nato pa se obrne k nama z možem in se mi zazre globoko v oči  in reče :

„ Za najino večno prijateljstvo Silva 

“Vem, da si najboljše , kar se je zgodilo mojemu sinu, od kar je  s tabo.”

„ Za večno prijateljici – Beba ; ” ji odzdravim in spijeva kozarček do dna …

V nagovoru ni bilo tisto. ” Dobila sem hčerko ” ,ali  jaz pa mamo..Bilo je čisto elementarno čustvo , bilo je prijateljstvo za vedno …

Od takrat naprej, sva si bili v radost : Res sem jo imela rada in meni je zaupala kaj si želi , ko bo umrla .. Ni bilo enostavno uresničiti željo , a sem jo.

Čisto na svoj način je skrbela zame …z veseljem sem se izmuznila od mojih domačih ,kjer smo prebivali ,ko smo prihajali domov in z njo v prijetnem vzdušju preživela lepe trenutke .Bila je zelo modra in mislim ,da sem bila ena redkih ,kateri je ta svoj del sebe dajala …Da ne govorim ,kak protokol je potekal ,ko smo prihajali domov ..Vsakič mi je spekla eno meni ljubih sladic ,ali skuhala sarmo in druge dobrote ,ki jih je z vso ljubeznijo pripravljala celo dopoldne …, Rada sem imela vloženo zelenjavo , marmelado..seveda domače njeno delo ; prtljažnik poln nje darov narave  ..

Joj ,kako je dragoceno tako darilo..

Imela je malo materialnega, a dala mi je več kot tisti ,ki ima veliko …

Vse ostalo lahko kupiš, tega se ne da ..

Minevala so leta , skoraj vsak mesec smo šli v rodni kraj ,seveda po stari cesti ure in ure je trajala pot , utrujeni ,a vedno z veseljem sprejeti ..In obratno ,ko so oni prihajali v naš dom v Lj.

Zelo sem pogrešala domače ,čeravno nisem imela ljubečih – pristnih odnosov z mojo mamo ( vsaj z mamine  strani ne so bili odnosi na distanci ) ,pa ne je Beba znala objeti in me nasmejati.. Očka pa je itak rad pripovedoval zgodbe in nas zabaval s svojimi anekdotami..

Pogosto se čekiram ,ali ne ponavljam starih vzorcev in ne ostajam nekje v ” trpljenju lastnem ,ali v ” generacijskem razkoraku “, ” namesto ,da bi zares živela …Seveda pa to  pomeni odgovornost za lastna dejanja ..

Torej ne iskati izgovorov za naše nezadovoljstvo in frko , v kateri smo se znašli , ampak se pogovarjajmo , odpirajmo teme , ko so vroče .. Takoj čistimo , da razčistimo ;

Zavedam se ,da sem uspela dejansko premagati vse ovire do srčnosti …

Da sem se svobodno odločala o svojem življenju ,kljub temu ,da je bila pot včasih bodeča ,jaz pa ranjena do krvi ,srca …

Zato razumem ,da so nekateri šli iz mojega življenja , saj na samo pomilovanje ,nikoli nisem nasedala …nisem jih zadrževala , še manj za njimi žalovala ..Pomembno mi je bilo ,da sem spontano , pa vseeno z močno voljo uspela premagati vse tisto ,kar je druge , ki te volje niso imeli in so ostajali ter se rolali nenehno v istem kadru filma ,premagalo na njih poti življenja;

Pomembno se mi namreč zdi, da  izbiramo prave vrednote ,ki se jih ne da kupiti …

Ob tem, pa sem svoje življenje urejala ,se čekirala ,pa sem se z vso predanostjo matere posvetila mojemu otroku ..Ponosna sem na to ,da sem bila dober starš in obenem , nežna , sočutna , predvsem pa  ljubeča mati ..

Ozavestila sem ,da  so na mojo življensko pot ,prihajali ljudje ,ki so me s svojimi ” padci ” opozarjali na lastne napake , ali mi s svojimi uspehi dali voljo za naprej ,ko mi je zmanjkalo dobre misli ..

To mi je bilo v pomoč , da sem vedela ,kaj mi je bilo v danem momentu storiti …Vsekakor pa so  mi dali močen poduk  z lastnim življenjem  ,da se je potrebno preteklih vzorcev  otresti ….če ne ,capljaš na mestu ..

Vsak za sebe najbolj ve ,si to priznali ali – ne , da je preteklost temelj in je daleč pod nami .. mi pa gradimo naprej kvišku tako in v prenesenem pomenu  besede ,. Torej živeti v preteklosti ,pomeni živeti po teh vzorcih ..

Hudo je ,ko se ne zazna topline občutenja ljubečega .v sebi in izven ….

A, nekje-  globoko v nas,  je spomin, na dotik dragega ti bitja , ki ti privre na dan kot  prijeten ,a zato toliko bolj boleč ,ko njega krsta drsi v globino …

Ps: POSVEČENO MOJI DRAGI BEBI .

Silva Janež : likovno delo ”  Brez naslova ” olje na platno