SKRBI –
SO POSLEDICA NAŠEGA UMA ,
KI TAKO RAD TAVA MED PRETEKLOSTJO ,
SEDANJOSTJO
IN BODOČNOSTJO ;
POSLEDICA TAKEGA ODZIVA NA ŽIVLJENJE ,
JE NOTRANJI NEMIR ;
ŠELE ,KO OZAVESTIMO,
DA ” VČERAJ IN JUTRI ” NISTA RESNIČNOST,
SE LAHKO SPROSTIMO
IN ZAŽIVIMO EDINO TAM, KJER NAM JE MESTO –
V SEDANJOSTI ; Silva Janež .
Zame je ” življenje enako vdih “, sem že davno zapisala .
Ob rojstvu je prvi odziv na naš svet – vdih ;
Tu ni preteklosti , ne bodočnosti,
je trenutek podzavesten , nujen ..
Lahko pa rečemo , po Einsteinu , da je vse relativno in da je trenutek – enako neskončnost….
Ta hipoteza me zadnje čase okupira;
V realu pa je preteklost za nami , bodočnost je neznanka,
sedanjost pa pomeni živeti ;
Ob tem se splača zamisliti nad dejstvom, da se v trenutku lahko konča vdih…
potem mogoče ne bo tako težko sprejeti sedanjosti…
Razmišljanje v tej smeri me je spodbudil obisk pri prijateljici,
ki je v fazi hude demence ….
Dobro jutro dragi moji in naj vas sonček boža.. ;
Pa tudi vi pobožajte koga…. ;
vaša Silva

