Z VSAKO SVOJO ODLOČITVIJO,
IGRAŠ ŠAH –
Z USODO .
Silva Janež.
” Trenutek “,
ki se tolikokrat omenja,
kot naš odziv-
na naša dejanja-
skozi življenje,
zame –
ne zdrži teže,
ki se mu pripisuje…
To utemeljujem z dejstvom,
da smo omejeni v besedah,
ki naj bi opisovala naše poteze,
dejanja po poti od točke A-do točke B,
ko se forma utrudi ,
a duša poslavlja ..
So časi taki,
ko čutimo ,
da se človek prebuja iz spanja,
kot Trnuljčica,
s katere kruto usodo,
je zaspalo celo kraljestvo…
/ Prispodoba velja za tisočletno spanje človeštva ./
Skratka,
da nadaljujem:
Kot rečeno-
zame trenutka ni,
kajti Univerum ga ne pozna ;
” on ” se razvija …”
in
mi,
kot del njega …
Moja pot :
” Samoiskanja “,
me je približala tistemu – nekaj,
da sem –
(kljub omejenosti uma)-
ali ravno zaradi tega –
( se boste nekateri naslajali )
našla uvid v nekaj,
kar se z umom ne da definirati ;
In
to je dar,
da lahko ozavestim
in
sprejmem dejstvo ,
da sem –
za svoje odločitve –
odgovorna sama;
Pa vendar-
kot sem na začetku zapisala :
z” usodo “,
se prepletajo najine igre…
Takrat,
ko mi:
usoda vzame “kraljico “na šahovskem polju –
in
me izloči “iz igre ” –
vem,
da delam proti sebi –
oziroma,
da nihče drug-
ne odloča o tem-
kdo sem-
kam grem
in
kaj mi je storiti-
kot jaz sama.
To
pomeni ,da si nisem prisluhnila,
ampak sem sledila –
to zemeljskim ” diktatom ” ;
Dobro jutro,
krasen dan si naredite
dragi moji;
vaša :
Silva Janež.

Ogledi: 3129
Komentarji: 3201