BODI PRIJAZEN V SVOJIH DEJANJIH DO SEBE IN DO DRUGIH
SREČNO NOVO LETO 2021
SREČNO NOVO
– 2021 LETO ,
DRAGE PRIJATELJICE
IN PRIJATELJI ;
OD KAR POMNIM ,
SI NA “PREHODU – STAREGA V NOVO”-
ZNOVA
IN
ZNOVA,
ŽELJE DOBRE –
ZAŽELIMO;
A,
življenje,
ni zgolj sreča ,
ampak ga spremljajo bolj ,
ali manj srečni in nesrečni trenutki …
Sreča in nesreča ,
sta si bližje ,
kot bi si želeli;
Čas ,
ki se nam oddaljuje ,
nas je –
glede tega podučil
in
nas sočasno ,
dal na težko preizkušnjo.
Kot ,
da je bil ” cilj ” kozmosa ,
da nas preizkuša ,
koliko zmoremo ;
Kajti ,
vzeti življenje v svoje” roke ! ” ,
je naša danost,
da svobodno odločamo –
o svojem življenju ;
Torej ,
da se o svojem življenju odločamo zavestno
in
ne tako ,
kot nam je zapovedano.
In sedaj se počasi ” odpirajo nova vrata”,
in upam ,
da bomo našli v sebi še toliko poguma,
da se bomo postavili zase
in brez strahu,
sprejeli tudi vse ,
kar nas obkroža ;
Dragi moji :
” Želim nam ,
da bomo v prihajajočem se letu,
spustili na plano pogum,
ki smo ga,
v tem letu zatajili
saj smo namesto njega,
“gojili paniko,”
ki nam je bila strateško dozirana,
in nam je naredila veliko škodo,
ki jo bomo morali v letu 2021 –
sanirati;
Glede na vse ,
sem prepričana ,
da je sedaj čas ,
da se zaustavimo ,
in,
gremo “globoko vase “,
da najdemo našo bit ,
/ sebe ! “/
ki smo jo –
nekje na poti “ugodja
in v še v tem letu,
” izgubili;
Pomembno je ,
da se oddaljimo od vsega,
kar nam jemlje radost
in se osvobodimo,
za nas-
nesprejemljivega balasta ;
Že celo leto –
ki se poslavlja,
smo pod nenehnimi pritiski…. !
Sedaj je čas ,
da se zaustavimo
in
uporabimo naš razum –
/zdrave logike/ ,
da si ustvarimo –
človeka dostojen jutri ,
in ne nazadnje tudi ,
svetlo bodočnost ,
za naše potomce ;
Skratka, brez odločitve za pogum,
ne bo šla naša pot v smeri ,
ki nam kaže kompas ,
sredi razburkanega oceana.
Čutim ,
da ga bomo še kako rabili…
Kajti ,
čemu živeti ,
brez ljubezni ,
sočutja ,
empatije,
dela ,
socialne države..
Skratka ,
brez strahu
za jutri ..
SREČNO NOVO –
2021 LETO ,
vam želim dragi moji ;
vaša ,
Silva Janež.
Da se opomnimo in ozremo nazaj, kje smo in kaj nam je storiti… Obtičali smo v coni ugodja in zavrgli najpomembnejše- svobodo …
HREPENENJE..
NISMO ROBOTI ..
V VSAKI ŽENSKI SE SKRIVA ZAKLAD
IN
OD MOŠKEGA JE ODVISNO ,
KAJ OD TEGA MU BO PODARILA…….Silva Janež
Seveda j lahko misel obrnjena ” na glavo ”
Pomeni, da enako velja v obratni smeri..
Žal pa je tako, da nam družba -počasi jemlje zaklad, ki je v bistvu naša duša. In nas ukalupi – ujame v svoje zakoreninjene – kremplje.
Ožigosajo nas, podredijo- kot krave v preriji -z raznimi versko – političnimi doktrinami in prepovedmi !
Osebno sem osvobojena vseh spon grozljivih pritiskov družbenih norm, ki ne upoštevajo kanček etike, sočutja , empatije..
Eni pravijo, da je to dar, jaz pa odgovarjam, da je to moja odločitev znotraj univerzuma.
Sem osvobojena vseh dogem- jih poznam v nulo- a me niso odvrnile od BISTVA- :To je
” DA SEM KAPLJICA SREDI OCEANA , IN BREZ MEE NE BI BILO VALOVANJA”
Le od kod mi to ?
VSE JE V TEBI..
TAKRAT,
KO PODVOMIŠ V SVOJO MOČ,
SE ZA TREN ZAUSTAVI
IN
UGOTOVIL-A BOŠ,
DA JE NAJMOGOČNEJŠA SILA
V TEBI ; Silvo Janež.
En krasen dan si naredite,
prijateljice in prijatelji
in
nikar ne iščite nekoga,
ki bo s čarobno palico rešil enigme,
vašega življenja,
kajti,
kako bo drug –
namesto vas –
rešil vse postavljene ” pasti univerzuma
“,
razen vas ;
Prijetno si naredite dneve ,
ki zaključujejo –
po našem koledarju staro leto
in
ob tem –
trosite radost in ljubezen do vsega kar vas obkroža ;
vaša Silva Janež.
HVALEŽNA SEM, DA SEM TAKA – KOT SEM
HVALEŽNA SEM ,
DA SEM TOČNA TAKA –
KOT SEM ; Silvo Janež.
Hvaležnost je lepa čednost,
ki jo posredujemo sočloveku,
ko nam pomaga-
na primer vstati, ko pademo na zaledenelem pločniku, ,
kajti zaradi poškodb sami tega nismo sposobni;
Ali ,
primer, ko nam sosedje pomaga, ko smo v težki situaciji- različnih vzrokov, medicinskih oseb,
ki se pacientu s srcem predaja, pa …
Poanta
iz navedenega,
je več kot očitna .
Beseda ” hvala “, že izginja iz “SLO “besednjaka;
V njej ni “čutiti srčnega utripa”
in še manj v novem slengu ,
ki se prvotno zahvalo ,
spreminja v puhlico- angleško : ” Thanks ! “..
ki je ” reda – radi izgovorjena
in ne iz srca ;
Zadnje čase-
pa se vse pogosteje pojavljajo afirmacije v smislu :
” Bodimo hvaležni .. “
in naštevajo komu naj bomo hvaležni za vse , kar smo uspeli v življenju;
Pa se sprašujem, :
” komu naj bom hvaležna ,
da sem taka –
kot sem ;
Odgovor –
je sila preprost :
” Sami sebi ,
saj sem svoje darove- v zibelko položene udejanjala enega za druge; “
Vsekakor pa sem imela srečo- danost, da sem lahko kljubovala vsem pritiskom okolice ,
od staršev –
pa vse do ideoloških pritiskov
in političnih nasploh;
Moraš imeti srečo ,
da imaš okoli sebe ljudi –
predvsem v otroštvu,
ki nam niso
( meni vsekakor niso )
skozi vzgojo ” vcepljali ” v nas
negativen odnos do drugačnih,
tako, da tudi z njimi nismo s pomočjo
sprejeli za nas –
nesprejemljive odločitve ;
V nasprotnem pa-
v nas “rastejo” travme,
predvsem –
v rani mladosti,
v puberteti;
Opazovala sem mlade v moji bližini ,
ki so brez cilja pohajkovali
brez življenjske energije…
Kajti v otroštvu – v rani mladosti,
smo” neizbrušen diamant”
in hudo je ,
ko dovolimo-
/ beri nimamo moči se upreti /,
da nas drugi
” brusijo po svoji meri ” !
So pa tudi take danosti,
ki nam “vlivajo” modrost
že v rosnih letih ,
in takrat –
se bomo pritajili
in
z nasmehom –
uprli vsej –
“prijazni diktaturi okolice”,
ki nam vsiljujejo svojo resnico !
A,
pazi čas ,
bomo sami odgovorni –
za svoja dejanja.
Hvaležni danostim
in sebi,
da smo jih brez sovraštva-
ali zla udejanjali,
da bi dosegli nek naš cilj;
Dobro jutro dragi moji ,
Uživajte, se splača potruditi ;
Vaša Silva Janež
NEUMOSST NE POZNA MEJA…
ISKATI SMISEL ŽIVLJENJA
JE NEPLODNO DEJANJE ;
KAJTI
NESMISEL JE DANOSTI,
KI NAM JE V DAR ,
GLEDATI ” POD PRSTE ! ” Silva Janež.
Nismo zaslužni za rojstvo,
smo pa odgovorni za vse ,
kar mislimo,
ali naredimo na poti do točke,
ko se nam življenje izteče ;
Ozavestimo že enkrat,
da smo znotraj svoje ” Enosti “,
ki ima logiko ,
nam nedoumljivo,
a takrat,
ko se le te logike zavedamo ,
se osvobodimo;
Samo za trenutek se osredotočamo na zadnje misli,
ki so nas prevevale zadnje čase
in pomislimo ,
koliko je med njimi vere v to,
da si zaslužimo več,
tako na materialnem ,
kot družbenem,
oz. partnerskem “področju;”
Veliko njih bo odgovorilo ,
da so sami krivi za vse zlo,
kar se jim dogaja;
Vsekakor jim je prišla do živega vsa okolica ,
ki se jih je –
tokom življenja dotaknila
in jim odvzela življenje .
Drugi bodo usmerili –
svojo nemoč -jezo-
v iskanju znotraj planeta Zemlja
in njenega družbenega spreminjanja .
Veliko njih,
bo jeznih ,
nad usodo-
pomeni,
da bodo živeli pasivno –
znotraj planetarne danosti- rojstva ;
In takih je največ ;
Iščejo svojega boga ,
ki jih bo po smrti vzel v svoje okrilje ,
ker so poplačani –
zaradi pridigarjev v imenu njega agresije ,
ali drugih,
ki iščejo zavetje pred le – to ;
Pa kljub temu,
najboljših sovražnih verovanj
in dejanj –
v istem Boga
poteka … sedaj !
No,
pa dajmo besedo še zadnjim,
ki
se bodo borili za druge.
Malo jih je,
se vam ne zdi,
da smo egoistični?
Pasivnost človeštva –
napram zlu nad njim,
je tisti utrinek Kozmosa ,
ki našega življenja
postavlja na preizkušnjo;
Ne bom slavila novega leta
ampak bom čakala ,
da nas ” situacija ” ,
v kateri smo sedaj –
strezni !
Kljub temu-
je moj “kozarec” na pol poln,
In
zato naj človeštvo ne bo živelo –
od ” upanja -v upanje –
ampak
naredilo preskok –
iz upanja –
v srčno dejanje ;
UPAM..
ČAKAM ..
vaša :
Silva Janež






