Nemi krik – zavibriral dušo in telo,
in me za trenutek zaustavi-
v “neplodnem početju ” vsakdana..
Početju ,
pravimo ji rutina,
jo hočemo ali ne ,
nas izčrpava.
Ko začutim vibracije bolečine,
se osredotočim
in si rečem
” Moram stran ! “
in
to po hitrem postopku “
Taki prebliski so bili stalnica v mojem življenju.
Silili so me ,
po eni strani,
da se soočam s seboj,
po drugi pa ,
da sem tik pred izgorelostjo.
/ danes je to stanje stroka opredelila / ,
a ,
takrat ,
ko naj bi jo rabila ,
sem prisluhnila sebi
in tako sem zbežala ven iz zaprtega kroga ,
v svobodo,
kjer ni omejitev.
Vsaj na krajši rok,
kajti spet boš znašel –
v neki ” človeško- družbeni omejitvi “,
le iskati moraš take ,
ki ti bodo v radost …
Reakcija je huda
ko ozavestiš ,
da nisi srečen ,
še manj svoboden ,
ampak ujetnik svojih želja ,
ambicij
in
obveznosti….
Takrat ,
ni jutri ,
ampak
danes .
“Telefon…kje si…”
je bila zadnja misel –
v trenutku ,
ki me je dušil.
Zavrtela sem številko prijateljice ,
svetovalko v turistični agenciji
in jo zaprosila za individualni aranžma,
” saj veš,
sonce, morje in veter v laseh “,
in neobljuden tropski kraj ..
še dodam ….
Nobenega vprašanja z njene strani ,
le kratko :
” sporočila ti bom čez eno uro , kam letiš..
Koj ,
ko sem stopila z zadnje stopnice letala
in se ozrla po pokrajini ,
sem si po tihem dejala : ” “Dobra odločitev draga moja …
Kot vedno .. “
in se odpravila dogodivščinam nasproti…
Ob pristanku ,
sem opazovala ljudi ,
njih nekaj čez 100,
kako so panični iskali svojega vodiča ,
predvsem ,
če je bil pristanek ponoči ,
tam nekje -mimo civilizacije ..
Nikoli nisem potovala s skupino ,
še manj sledila vodiču…
Na ta način se energije ,
ki se jih želiš očistiti ,
samo še povečujejo skozi prilagajanje in tempo ,
ki ti ga ” jata ” skozi nemir diktira ……
Ne vem kako ,
ali zakaj ,
no zavedela sem ,
da bom ponovno našla stik z energijami domačinov ,
saj edino ,
ko se prepustiš intuiciji ,
se ti dogajajo ” čudesa ! “
V takih “dotikih ” ,
se čas zaustavi
in začne ” se brez njega .
Tako ,
počasi čutim,
kako se mi polnijo baterije –
z ne potvorjenimi energijami ..
Vsako tako ” spontano iskanje ” je bilo sicer drugačno na prvo žogo , no dejansko so bila vsa s ciljem , da se slišim …
Počasi so izginjale blokade- zatohle in moreče se ” Doline Šentflorjanske ” …
Srce je počasi prevzelo glavno vlogo in diktiralo umu,
da utihne ,
ker si duše celi rane …
Danes vem,
da ima srce pomembnejšo vlogo ,
kot mu medicina pripisuje ;
Dogodek,
ki odpira horizont:
Nemir –
prijeten se me je loteval ,
ko sem tavala po malem mestu sredi nič …
Vzhičeno sem se vrtela okrog svoje osi v želji ,
da bi vse okoli sebe objela, ko zagledam bleščeč napis,
na drugi strani ceste ,
ki me vabi v hipnotičen nakup …
Napnem oči ,
da se privadijo na močno rdečo se trepetajočo luč ,
ko zaznam vsebino oglasa :
” PRODAJAMO RESNICO “,
razločno piše v jeziku ,
ki mi je bil obenem tuj in znan …
“Opa !! ” ,
sem se zalotila ,
ko sem misel presenečenja ,na glas izgovorila …
Zanimivo kako tudi v ta zakoten kraj ,
ki meji na Nirvano zaide napis ,
ki ga tempo kapitala
in oglaševanja,
diktira vsakodnevna proklamira —
Zamika me ,
da bi se tudi jaz malce poigrala..
saj sem vendar večno radovedna …
Prečkam cesto
in že ko odpiram vrata ,
kar brez pozdrava povprašam, ali je kdo prisoten ,
ki mi bo povedal v enem meni znanih jezikov,
kako mi lahko zagotovijo ,
da “bom našla resnico “..
kajti ene vendar ni…
Pa se kaj hitro premislim
in vprašam :
” Ok ,
pravite , da je na prodaj uvid ..
Torej ,
koliko me bo resnica stala ? “
“ZA NJO BOSTE DALI SVOJ NOTRANJI MIR” ,
mi pravi tisti ,
ki jo prodaja …
Pogledala sem ga v prosojne oči
in mu brez razmišljanja dejala :
” Kaj mi bo resnica ,
ko pa oba veva ,
da je moj – naš -notranji mir ,
moj cilj ,
moje največje bogastvo .. “
“Torej meditirate?”,
me z mislijo zaustavi,
da ne bi odšla prezgodaj..
Takrat začutim ,
da me preizkuša v moji veri.
“Ne ,
ne meditiram v klasičnem smislu ,
ampak se iščem sama ,
skozi spoznanja .
Skozi tak način samoiskanja ,
sva se srečala,
mu še dodam …
Priznam ,
mikal me je plačljiv dar spoznanje,
kaj je resnica
a zdi se mi ,
kot da bi s tem prodala svojo dušo..
Kajti ,
tukaj smo zato,
da znotraj danosti našega uma,
ki je omejen na 30 % možnega dojemanja ,
naredimo največ ,
da se osvobodimo spon tega planeta ..
Prepričana sem ,
da skozi lastno osvoboditev ,
osvobajamo planet..
Čas je ,
da na njem zavlada ljubezen do vseobčega .
Šele takrat sem se mu lahko zazrla v oči ,
se mu nasmejala ,
mu zaželela vse dobro
in se zadovoljna napotila proti priprtim vratom ..
Zdrznila sem se ,
saj sem začutila hladno roko-
na toplem ramenu..
Ozrla sem se
in videla,
kako je zamajal z glavo rekoč :
” Vse lepo in prav ,
a ne verjamem ,
da te res ne zanima absolutna resnica ?
Ga ni bilo človeka ,
ki si je ne bi želel vedeti ! “,
je pikro pripomnil in nadaljeval:
Vedno je bilo kot prvo vprašanje : ” Ali je BOG “..
V bistvu verjamejo ,
ali –
pa si želijo verjeti , da je nekaj ,
katerega del smo,
najsi ga različno imenovali ,
a neka mogočna sila,
se ne ukvarja z nami kot posamezniki ,
ali pač ..
Nikoli vedeli ,
vsaj za časa življenja na tem planetu ;
Žal ,
pa si želijo potrditve .. enako kot svobode, ljubezni …
skratka nekaj izven naše danosti ,
da bi bi imeli uvid v stanje ,
ki nas bega ;
Zatorej, čemu taka vprašanja…” ,
je skrušeno zaključil misel ,
ker je spoznal ,
da nisem del tistih ,
glede katerih je tako razočaran;
Nato pa se me je dotaknila toplina ,
ene same ljubezni…
Starec je izginil
in začutila sem zgolj energijo ,
ki je sevala toplino ..
Zaznala sem misel ,
ki mi jo je ” poslal !”:
“Edina si,
ki si odklonila dar,
saj v biti veš ,
da je ne rabiš kupovati , saj si del nje …
Ta delček vedenja v tej formi ,
naj ti bo dovolj ,
kajti resnica je razumljiva le v ” Celoti ” ….
Celota ,
pa je z določenim namenom –
univerzalnega uma ,
“skrita;”
Skratka , nam” nedosegljiva ;”
Tisti ,
ki pripovedujejo ,
da jo poznajo ,
da jo imajo ,v ” lasti ” … –
sebi in nam ,
milo rečeno lažejo …
Absolutne resnice,
nam ni moč dojeti !
Začutila sem toplino
in mir v sebi in okoli sebe …
Čez čas sem poletela ,
proti domu;
Ob pristanku letala ,
ko sem se spuščala po stopnicah letala ,
sem začutila ,
da sem v tej Dolini Šentflorjanski spet svobodna ..
Zame-
ostaja tako pojem svobode spremenljivka ..
Dobro jutro dragi moji ;
Malce zmede spet med mano in Fb ,
a ne mislim se več” z njim” ubadati.
To je en kanček odločitve – svobode ;
