MARSIKAJ LAHKO PRENESEMO –
LE
HLADEN POGLED
IN
GROBIH BESED –
NE . Silva Janež.
Mislim , d aga ni med nami ,
ki se ne bi spominjal takega obravnavanja ,
najsi s strani domačih , ali v šoli in širše ;
Taka tiha tortura pusti pečat ,
ki z leti ne izbledi –
nasprotno ,
kajti ,če se z njo ne soočimo , nas najeda ,
med tem ko tisti,
ki nam je povzročil bolečino ,
mirno – brez slabe vesti
živi naprej ,
tudi ,
če se čez čas začne zavedati svoje agresije .;
Posameznik ima alternativo ,
kako napram taki tihi grožnji delovati.
Na žalost ,
pa je ta ” pot samoiskanja “
odvisna od njega notranje moči.
Torej ,
kako otroku
in
kasneje odraslemu ,
že ujetemu v mrežo hude bolečine –
dopovedati,
da ima vse svoj smisel ,
da pa se moramo sami potruditi
in ga ” razvozlati “
/ beri zoperstaviti /
Tak pristop je nujen
da najdemo svoj notranji mir .
Druga opcija pa je ,
da se predamo zdravljenju s tabletami,
ki redko kdaj rodi pozitivne rezultate.
In tretja ,
da vsega od tega ne počnemo
in svoje vzorce nadaljujemo ….
Trenutno je zelo turbulenten čas ,
kovida , mobinga ,
agresije doma ,
med štirimi stenami,
s sosedi ….lahko naštevam v nedogled ;
Toliko smo se osredotočali v času agresije ,
ki jo je sprožil virus ,
da smo pozabili na svojo dvojnost – telesa in duha ,
ko sinergije med dušo in telesom več ni..
,
Nenehno poslušamo , beremo o tem ,
da imamo vizijo ,
kako iz mreže ,
ki nas vedno bolj duši uiti..
A, tu se ,
kot smo vemo ,
brez truda lastnega
zaustavi naša vizija ,
kajti,
brez akcije,
je vizija zgolj sanjarjenje.
Po drugi strani ,
pa postane akcija nočna mora ,
če nima vizije .
Odločitev ,
kako se bomo osvobodili –
je v nas ..
Pot bo za ene lažja,
za druge ,
pa nekoliko težja.
A,
obe poti –
trnova,
ali makedamska ,
vodita pogumneže iz teme ;
Naj se nam dogaja krasen dan ,
dragi moji
in ne pozabite ,
da vam je dano življenje za to ,
da ga živite na polno.
Dokler lahko-
v radosti ;
vaša Silva .
