NEDELJA,-OB 18 h;
MAMA MI JE PRIPOVEDOVALA:
” BILA JE ZELO MRZELA NEDELJA,
KO SEM PRIHAJALA V PORODNIŠNICO .
NO ZASLEPLJUJOČE JE SONCE OMILILO –
S SVOJO ENERGIJO-
MRAZ
IN
MOJ STRAH…
VEŠ,
PREDEN SEM PRESTOPILA PRAG PORODNIŠNICE,
SEM SE OZRLA OKOLI SEBE –
IN
ZAZDELO SE MI JE,
DA SE ZDRUŽILE VSE SILE NEBA,
KI SO SKOZI LESKETAJOČE SNEŽINKE,
PO-USTVARILE SIJ –
DA BI-
S SVOJO SVETLBO –
POČASTILE ROJSTVO DEKLICE ZALE.
IZČRPANI OBE,
SVA SE-
V TRENUTKU ROJSTVA DOTAKNILI;
TAKRAT
ŠE NISEM DOJELA,
DA SVA SI BILI DUŠI –
NAMENJENI ;
NIKOLI NE BOM POZABILA ,
DA NISI ZAJOKALA,
KO SI ZAJELA SAPO,
AMPAK SI ZAPRLA OČI
IN ZASPALA;
Danes praznujem svoj osebni praznik;
Hvaležna mami,
saj me je rodila brez podpore očeta;
Njega pa so z ljubeznijo nadomestili njeni-
moji domači ,
ki so ji –
so nama –
stali ob strani;
Za take spominske utrinke –
sem hvaležna ,
kajti odraščala sem v ljubezni.
Zavedam se,
da ni bilo vse moje življenje –
ena sama radost;
A,
spoznanja –
dotiki-v prvih letih bivanja-
s srčnimi ljudmi ,
so mi dali moč,
da sem dobra do sebe
in vsega okoli mene ;
No-
leta so tekla,
neskončno svetlečih utrinkov-
se je ohranilo v mojem spominu;
In
ti “utrinki “,
so del mojega življenja;
Kajti,
skozi čas,
se bodo vedno novi ” prebujali “;
Se jih veselim,
kajti vsi preizkusi,
so me –
to vem- kalili.
Na svet sem privekala točno ob 18 h ;
(le od kod mi ta točnost , ha , ha ),
zato bom – ob tej uri –
nazdravila z mojimi domačimi
in
z vami prijateljicami in prijatelji;
vaša Silva Janež.
Ps; prvi,
ki mi je voščil za moj praznik,
je moj Taj;
Moja radost ❤