NA DANAŠNJI DAN-
21. 1.
MI JE BILO POKLONJENO
ŽIVLJENJE ;
HVALEŽNA MAMI
IN OČETU ;
Veliko let ( preveč !! ),
sem se ukvarjala z raznimi vprašanji ,
o tem in onem ,
kar se me je-
tokom življenja dotaknilo.
Medčloveški odnosi znotraj planeta,
so mi bili preokupacija uma ;
znotraj celosti ,
pa sem veliko časa namenila vprašanju
– glede odpuščanja tistim,
ki so nam zadali bolečino “.
Danes vem,
intuitivno čutim ,
da je misel nam vsem znana :
” Odpusti ,
a ne pozabi .”
paradoks .
Kajti v kolikor ne pozabimo ,
ne moremo odpustiti.
Um ima namreč spomin,
ki je kot gora ledenika ,
navzven mičkena,
pod gladino katastrofalna –
kot za Titanik ;.
Mi se še tako trudili ,
da bi odpustili,
a smo razdvojeni ,
kajti verjamemo zgolj umu ,
ne pa sebi v celoti,
kakor koli že imenovali to moč,
ki je v nas ,
a ji ne dovolimo,
da nas vodi …
Imenovali to dušo, srce , intuicijo , ali ..
Dano mi je bilo to spoznanje “.
Sprejela sem dejstvo,
da ni razlike med odnosi znotraj najožje družine
in širše .
Seveda govorim zgolj o človeški družbi
in nje osnovne celice – družine,
kajti ostala žitelj na tem planetu ,
nima teh frustracij;
Bolečina ostaja-
vse dokler se –
skozi empatijo –
ne soočimo s tistim,
kar nam je in še zadaje bolečino…
Sprejeti –
bolje odpustiti zlo človeku ,
ni lahko .
Sprejeti zlo ljudi,
ki pa si skozi sistem vladanja
dovoljujejo grozodejstva,
pa še težje ;
Ohromi nas
in
trudimo se ,
da ostajamo v ” merilih “,
ki nam jih nalaga družba ;
Žal ,
pa bolečina ostaja-
vse dokler se skozi empatijo ne soočimo s tistim,
ki nam je zadajal bolečino…
Pa se vrnimo na začetek,
mojega poberkovanja ,
ob mojem rojstnem dnevu ;
” Odpustiti in ne pozabiti “
je utopična misel ,
ki ne vzdrži ” smisla “.
Zgodovina se ponavlja !
To je dejstvo,
tako na mikro ,
kot tudi v makro odnosih;
Vprašanje je samo,
komu je bilo
in je še vedno v interesu,
in seveda vedenju ,
da nam ne dajo uvida,
da smo del neke kozmične logike ,
in nas ” vzgajajo ” tako ,
da ne uidemo ” znotraj družbenega nesprejemljivega ,
saj nas od rojstva dajejo v ” matrico .”
Vsi ti konflikti ,
in njih posledično bolečine,
so nekaj ,
kar nam družba vceplja od trenutka,
ko zajamemo sapo
in milo zajočemo …
Otroci so
kot spužve,
vsrkavajo vse –
” zakonitosti ” družbe
ožje in širše ..
Z leti ,
pa se veliko vsega nalaga v njega podzavesti
in –
ko odraste ,
deluje tudi sam –
zgolj –
skozi razumsko dojemanje sveta –
enako,
kot tisti,
zaradi katerih je trpel v otroštvu ;.
Skratka ,
da bo jasno ,
redkim uspeva uiti vsiljenemu vzorcu ;
Ps: malce za sive celice ..
ni slabo ,
da jih uporabljamo ;
Se bo to zlo – manipulativno –
kdaj končalo?
Seveda ;
ko bomo vse uničili,
kot zgodovina priča ,
ob propadu vseh –
dosedanjih “vrhunskih civilizacij “
in
bodo izbranci začeli z lovom ,
živeč v pečini..
Takrat bodo vsi –
” enakovredni- enako pravni “.
Koj ,
ko se pa bo začela era poljedelstva,
pa se bo začela menjava viška pridelka-
in posledično –
spet,
razslojevanje družbe . Itd .
Ne čakam na ta čas ,
ki bo slej ko prej prišel med naš –
človeški rod – spet !
zgolj pripovedujem skozi likovna dela
in pisano besedo –
z željo,
da enkrat končno prestopimo Rubikona
in ozavestimo moč posameznika ,
in ne armade,
kot jo je zgodovina pod J. Cezarjem pisala !
“Človeštvo tega planeta ,
se mora povezovati in dejati oblastnikom – tiranom “:
“Kocka je padla ..”
beri :
” ni več povratka v stanje ,
ki nas vedno znova s strani oblastnikov –
razčloveči .
Zgodba o prepovedi
Znana je po tem,
da jo je po rimskem koledarju,
leta 49 pr. n. št. prečkal Julij Cezar
in razglasil državljansko vojno.
Prečkal je “Rubikon “mejo , ki je ne bi smel – sporazum – kot OZN, na primer;
Pa je kljub temu zaverovan vase , to storil!
Ob tem naj bi izrekel slavno frazo:
Alea iacta est (Kocka je padla).
In kocke so skozi zgodovino padale ,padale ..
s strani hazarderjev in oblasti željnih ..
Žal pa so se
ljudje ” vživeli ” v danost
in verjeli ,
da ni druge možnosti ..
Tudi danes ni nič drugače ;
Ni nam všeč,
da smo pasivni,
še manj ,
da tonemo vedno globlje skupaj-
in ne zgolj posamezniki ;
Pa vendar se dogaja upor ,
vedno večji bo ,
žal
predvidevam katastrofalen –
že čez nekaj let.
Kajti zli hazarderji na vrhu piramide ,
nam s svojo zasvojenostjo po nadvladi ,
že leta nazaj napovedujejo ,
da bo čas ,
ko bo prebivalstva preveč
in bo potrebno recetiranje človeške vrste – !
Na to ne pristajam !
Danes slavim ;
Hvaležna sem za vse danosti ,
tudi take -meni manj ” ljube ” ,
ko mi ni bilo prizanešeno,
a sem nekje v sebi našla moč,
da sem danes tukaj
in praznujem svoje rojstvo- z radostjo .
Naj se tudi vam –
dragi moji dogaja radost
in najdite zase –
najboljšo možnost –
za biti dober do svojih in sicer vsega ,
kar vas obkroža ;
Vaša
Silva Janež.
Portret: Foto Tivoli
Vsi odzivi: 2221
Komentarji
1997
Deli z drugimi