MOČAN SI TOLIKO ,
KOT VERJAMEŠ ,
DA SI ; Silva Janež.
Zgoraj zapisana misel,
je zame aksiom ;
V
tem duhu živim že od zavedanja ,
da sem ;
Verjeli ,
ali ne ,
nikoli nisem podvomila vase .
Tudi v najhujših trenutkih ,
katere mi niso prizanesle,
( kot marsikateremu izmed nas ) – ” vile sojenice “,
sem se borila do konca ,
in ostala ….
In takrat ,
ko je vsega konec ,
si rečem :
” ponosna sem nate,
dete moje ” ;
Veliko je raznoraznih nasvetov ,
kako to doseči,
a verjamem ,
bolje ,
nekako čutim ,
da si moramo pot z usodo-
sami uskladiti .
Kajti :
” So trenutki odsotnosti ,
ko se zavemo življenja danosti ” s.j.
V čem se moj pogled –
na življenje ,
razlikuje od ostalih ,
na pot naše –
, da pod točke A do točke B,
kar pomeni ,
znotraj danosti življenja .
V tem ,
da sem osvobojena vseh dogem .
Kajti ,
z le temi,
prespimo večino svojega življenja .
Jaz pa imam življenje preveč rada ,
da bi si dovolila ,
da ga vsak ” vetrič premetava ” . s.j.
Tako sem se po operaciji srca ,
po mesecu dni ,
malce povprašala ,
ali se boš zadovoljila ,
da bo od sedaj ,
tvoje življenje krojila farmacija ..
Skratka,
po osmih mesecih ,
od operacije ,
ko sem večino zdravil –
s stroko ukinila ,
sem šla –
in to po treh letih-
končno na morje .
Šla sem v Stella Maris – Umag ,
kjer so apartmaji –
za vse goste z različno debelimi denarnicami .
Skratka ,
peščena plaža ,
veter v laseh ,
cel čas sonček
in
Tay je zaplaval proti meni ,
ko sem ga klicala …
Ena sama radost .
Dobro jutro ,
dober dan
in naj bo s soncem obsijan ,
/ tudi v prenesenem pomenu /,
vam želim ,
vaša –
Silva Janež.
2005
1180 komentarjev
93 delitve