UNIVERZUM ODLOČA ,
NE MI !
MI SE LE ODLOČAMO,
KAKO SE BOMO NA VSE TO ODZVALI ; Silva Janež.
Si lahko predstavljamo ,
kako neskončna je naša zvezdna Rimska cesta ,
ki je naše mesto življenja ;
Si ,
predstavljate ,
kaj je šele Univerzum…
Ne moremo si ,
in verjamem ,
da s temi možgani ,
ne tega ne bomo nikoli dojeli ;
Nekaj pa –
(v podzavesti )
čutim ,
da s svojimi dejanji ,
vplivam na “VSE”;
Tako ,
kot “VSE”-
vpliva name …
Pomeni ,
da smo v soodvisnosti z vsem ;
Tako ,
kot je dejal modri mož Einstein :
” Takrat ,
ko metulj –
( nekje globoko, v Amazonskem pragozdu )
zaplapola s svojimi krili ,
se v Indiji zgodi tajfun ! “
To je v bistvu Newtonov zakon :
” Akcije in reakcije “,
ki traja neovržen s strani znanosti ,
že 500 let ,
odkar ga je odkril ;
Seveda velja ,
vsaj zame
enaka logika ” življenja Univerzuma ” ;
Ne smemo pa pozabiti ,
da univerzalen um obstaja ,
najsi ga imenovali ,
glede na razvoj naše družbe Bog ,
ali Kozmos ;
Vsi odločajo namesto nas ..
Res moraš biti čistih misli
in trdne volje,
da presekaš popkovino z vsemi
” izmi !! “
VČERAJ :
Imel sem pregled roke itd..
Vse ok ,
mi pravi moja zdravnica ;
Ni faj za videt ,
a morate še to narediti,
pa bo vse ok…
Pridem iz ambulante,
sine ,
ko vidi nasmeh na mojem licu ,
pravi :
greva v Mostec ,
tam je hladno ,
pa še metin čaj
si boš privoščila –
flancate pa itak..
En sam smeh ,
ene sama radost;
Nazaj grede ,
pa naju veselo pozdravi soseda,
s katero smo bivali kar 15 let,
v našem prvem ,
ta pravem domu;
Srčna duša ,
veliko pretrpela ,
a danes ,
kot pripoveduje ,
jo čutim , da je osvobojena ;
Pa pravi :
” Saj sosedo iz 5 , pa poznata “
Sine tiho ,
jaz pa seveda , ga . je stanovala nadstropje nižje , na drugem koncu bloka;
Nakar ona, -brez kakršne koli uvoda pravi:
Se spomnim vašega moža, kako vam je vedno vse prinesel iz trgovine, moj pa me ni šmirglal in mi ni nič pomagal,
doda jezno !
In ni
in ni odnehala ..
Udrihala je vse po čez , mi pa samo nemo stali
in čakali , da konča; izlivati žolč;
Pomislim ,
le kako mora ta ženska trpeti …
“Uf “sem si rekla ,
ne bo mi pokvarila ta trenutek;
Potem prijazno,
ok ,
mičken sarkastično ,
saj sem bila polna lepih vibracij ;
Imate pa glede našega sobivanja
res selektivni spomin.
Omenila ste , da sem se postavila na stran soseda,
ki se je jezil na otroke ,
ker so nabijali žogo na steno -za katero je imel spalnico;
Delaj je ponoči , pa to ni bistveno , ampak , da ste svoje otroke spustili iz stanovanja , da ste imeli mir , n abreme drugega !
Po neprijetnem dogodku ,
ko so se skoraj zravsali dedci med sabo ,
sem se odločila,
da posvetim svoj čas otrokom bloka ,
Hišniški prostor smo počistili ,
naredili kulise ,
večina mam je zašila rjuhe za zavese gledališča ,
in redno pripeljale svoje otroke na vaje.
Z veseljem sem pisala pravljice na naš način ,
vse organizirala ….
In seveda v igrice vključila vse otroke ;
Skratka ,
svoj čas sem namenila otrokom ,
tudi moj sine je bil med njimi;
Počasi so prihajali odrasli –
sprti med sabo
in tiho sedeli v zadnjih klopeh in opazovali vaje..
Po končanih le teh, so se začeli sprti med sabo pogovarjati.
In ravno vaša hčerka ,
je odigrala vse glavne vloge ,
bila največji talent ;
Vas ,
pa nikoli blizu, ali , da bi kaj pomagala;
tudi na novoletni zabavi, vas nisem opazila,
čeprav so vse stanovalce povabili otroci ,
ponosni na svoje delo .
Pogledala je v tla..
Druga soseda ,
ne sine ,
pa se nista vtaknila v ta del ,
najinega ( pisno dolgega , sicer hitrega )
dialoga ;
Pa se ponovno posvetim sosedi ,
ki je bila res srčna ;
že se poslavljamo ,
ko zaslišim glas
vse je res ,
ampak vaš mož je bil res enkraten;
Takrat pa sine reče:
” Res je gospa ,
ker jo je imel rad “
DANES ,
pozno zvečer;
Po dolgem času se sprehajam s Tajem ;
Ne dam se kar tako …
No proti avtu ,
sem večkrat postala ;
Pa zagledam luč trikolesnika ;
Tay spuščen ,
zato – čeravno ubogljiv počasi ,
na izi hodim naprej,
Ustavim se
in po pozdravu vozniku rečem ,
da ima kul trikolesnik ;
” Naredil mi ga je prijatelj ” ,
mi pravi…
Opazujem njega telo ,
vso zmaličeno ,
a on poganja kolo vstrajno ¨!!!
Hitro zaznam , da ne more “normalno “govoriti
Napak !!!!!
On govori ,
pripoveduje ,
le jaz se-
le vsake toliko časa,
lahko približam njegovim mislim ;
Pripovedujeva si ,
na koncu vse razumem ;
Veste ,
ne dam se , saj imam ženo , a rad se vozim ,
saj tako lahko grem med ljudi;
Toliko topline in lepih vibracij,
ima ta človek…
Predstaviva se in mu pravim ,
ko sva se poslavljala ;
“Tako je prav ,”
ne dava se !
in
pomislim nase …
Takrat sem dojela ,
da kdor zna biti zadovoljen s časom,
kolikor mu je odmerjenega,
in se vdati v potek stvari,
bolest ne moreta do živega.
Spoštujte se ,
in pomagajte si –
dragi moji ;
vaša
Silva
Jana Bavdek, Silvija Pavčič in 388 drugih oseb
184 komentarjev
2 delitvi
Všeč mi je
Komentiraj
Deli z drugimi