NEKATERA SPOZNANJA
JE DOBRO PODČRTATI,
PA NE V KNJIGI,
AMPAK V SVOJI GLAVI . Silva. Janež.
Bil je čisto navaden dan ;
ne spomnim se niti,
ali je bil sončen ,
ali oblačen,
da o datumu ne govorim..
/ s številkami nasploh , si nismo na ti /
No ,
zato ,
pa se zelo dobro spomnim,
da sem imela na ta dan,
bližnje srečanje,
z meni všečnim gospodičem ..
O, la- la ,
koliko časa sem rabila ,
da sem ukrotila lase ,
ki so bili naelektreni ,
kot vse ,
v Teslini delavnici ;
Da ne govorim o-
/ saj poznate tisto/:
“obleka gor ,
pa spet dol –
pa nova kombinacija,
pa vprašanj neskončno ..
v smislu ,
katere čevlje pa bi…,
pa oh in ah …”
kaos v meni
in okoli mene…
Iz trenutne –
nesmiselne ” negotovosti “,
me predrami zvonec na vratih;
Tistemu ,
ki se je dotaknil tipko-
na drugi strani vrat ,
sem bila v danem trenutku hvaležna ;
Izjemoma ,
saj sem z mojimi dragimi usklajena ,
da se prej pokličemo ,
ali pošljemo sporočilo :
” prihajam, čez … “
nikakor pa :
” Tukaj sem !”
Pravilo je veljalo,
v obojestransko svobodo..
Skratka ,
zvonec – zazvoni v drugo ;
Uf ,
pomislim na film :
” Poštar zvoni vedno dvakrat “..
Eh !
Se mi v glavci dogaja ..
si rečem
in si hitro ogrnem haljo.
Nato odprem vrata ,
a le toliko,
da so bila priprta ,
varna ..;
A,
pazi ,
pred mano stojita dva ,
– urejena mladeniča
in mi prijazno ponujata brošuro
rekoč :
” Gospa ,
prišla sva,
da vam pokaževa pot do Boga .”
” Hvala ,
da sta se potrudila,
in me poiskala v želji ,
da bi mi pomagala ,
da bi ga našla.
” A,
sem ga že našla . “
sem jima prijazno odgovorila;
Koj zatem ,
pa zaslišim glas ,
ki me zmedeno povpraša :
“Kako pa zgleda ? “
” Takrat ,
ko ga boste našla ,
bosta vedela . “
Jima prijazno odgovorim,
se zahvalim za brošure
in jima zaželim lep dan ;
Naenkrat ,
se mi je zdelo moje pomerjanje oblek
in želja ,
da bom všečna ,
tako nesmiselno ,
kot želja po tem ,
da bi spoznali Boga ;
Zakaj ta dvom
o tem ,
da smo del vsega..
Ne rabimo nikogar,
da bi nam pokazal..
Preprosto vem ,
da sem del vsega ..
“Ono”,
tisto nekaj –
/vsekakor ne popolno ,
ker če bi bilo , bi se ustavilo ../
nima konkretne barve,
ne spola,
nima ne časa ,
ne prostora..
“Ono” ,
je celota
in mi smo del vsega..
Smo pomemben del ” vsega “…
Ne pozabite ,
dragi moji ,
da smo del nečesa –
nam nedoumljivega _
a
veličastnega..
Slavimo dar,
da plujemo “z ladjo”,
v neskončnost in še naprej …
Dober dan dragi moji ,
želim vam vse dobro ,
vaša Silva.
