ZACELI SI RANE,
DA
IZ NJIH BOLEČIN,
POŽENE VESELJE ; Silva Janež.
Sem že mislila ,
da sem ” imuna ”
na zaobljube na koncu ,
oziroma ,
na začetku novega leta;
A ,
ta spontana misel,
mi je –
in
upam ,
da tudi vam,
aksiom ;
Toliko kot je slavja,
radosti ,
naj bo tudi
strpnosti .
Na planetu
” Zemlja “;
planetu ,
ki nas gosti,
ki nam daje življenje;
Zato –
dajmo,
res
dajmo ,
poklonimo se materi Zemlji .
Vsem ,
ki tokrat slavite,
naj vam bo slavje v radost ;
Ostalim pa želim,
da se tudi vi,
življenju veselite ;
Kajti ,
bo trenutek,
ko bo koledar praznika vašega ,
na vrsti ;
Koledarjev nič koliko,
na tem planetu ..
Moja želja je,,
da bo samo eden;
Kajti vsa etika tega sveta ,
je ena sama ljubezen ;
Zakaj je,
po tem takem ,
ne bi slavili vsi –
sočasno ;
Dragi moji :
” zacelimo si rane ; ”
in si –
z njih bolečine dovolimo ,
da se iz njih ,
rojeva radost ,
veselje ,
sočutje ,
empatija ;
Povedano iz srca;
pomeni,
da smo pripravljeni se sprejeti,
v drugačnosti ;
In se objeli ,
v bivanju na tem planetu ,
Materi Zemlji .
Krasen dan si naredimo;
Tudi
nekomu zraven nas ;
vaša Silva. Janež.
Portret :
Dean Dubokovič

