Dost mam
vseh pridig .

Dost mam –
pričakovanj .

Dost mam
– na vsake toliko časa-
iluzij,

da bom ,
s pomočjo drugih ,
zaživela .

Ne gre se Univerzum tako ;
Smo kot snežinke,
smo unikat ;

Pomeni.
da ni enakega recepta-
za vse nas;

A večina si želi,
večina v samoti ječi-

SPREJMITE ME .

Narobe-

pravilni je :

TU SEM,
ŽIVIM ….Silva Janež.

Toliko zaobljub ,
toliko želja ,
toliko upanja,
toliko vere-
( verovanja ) ,
se nam-
” sproščajo skozi tekoče leto “,
da smo vedno znova,
razočarani nad seboj ,
če vsega nismo zmogli..

Nič več.

Verjamemo v druge,
,
as podzavestne ideale.
le sami vase ne;

hudo !

DOST JE !

Nobenih zaobljub ,
za “novo leto ” !

SOČUTJE ,
JE
VZAJEMNO
DEJANJE;

To je red Univerzuma ;

Če vzajemnosti ni,
ni reda-

Ostaja
zgolj kaos
in
z njim nemir ;

Zato,
ne pristajam ,
na pritiske ,
od zunaj ,
ne znotraj –
ega;

Nikoli si nisem
dovolila
in si ne bom ,
da mi bodo drugi pripovedovali ,
kaj je radost ,
kaj je sreča;

Smo edinstvene snežinke,
v svojih danostih na nebu..

In
hudo je ,
ko padajmo…
in zaključimo svojo pot ,
ne da bi nas kdo
” opazil ” ,
med množico .

Dragi moji ,
naj se tudi v tem času ,
ki smo ga sprejeli-
za ” preskok v novo ”
dogaja –
SPREMEMBA V NAS;

Objem….

Vaša Silva.
Janež.