VRTELA SEM ŠTEVILKE NA TELEFONU,
V ŽELJI ,
DA JO SLIŠIM –

MOJO MAMO . Silva janež.

Ta želja,
ni nikoli presahnila ,
še sedaj -v dobi pametnih telefonov- ,
si v podzavesti želim -poklicati jo ,
da bi jo povprašala ,
kako je kaj
in potem pripovedovala ,
kaj se meni dogaja ;

Bila mi je zaupnica ,
čeravno ni bila – nje duša -odprta ..

Nekoč ,
nekdaj ,
jo je nekaj tako zelo prizadelo ,
da se je zaprla,
kot školjka bisernica;

Želela sem si je dotakniti ,
v nje srčnem delu..
Upala sem ,
da ni popolnoma otopelo ;

Zato sem se odločila ..
ne vem kdaj ,
niti zakaj ,
da jo bom začutila v vseh njenih stiskah ,
ki so nje dušo tako osamile …

” Pripoveduj mi mama ,
kako si se počutila ,
ko si me –
vso nebogljeno v naročje dobila . ”

Tega vprašanja ,
ji v fizičnem kontaktu ,
nikoli ne bi postavila ,
ker vem ,
da bi se zaprla ..
takoj ;

in nadaljevala ,
s popolnoma svojstveno tematiko – v smislu :
” A veš ,
kaj se mi je včeraj zgodilo ..

Za trenutek je nastala vesoljna tišina ;

Potem pa sem zaslišala glas ,
ki je bil tako poln topline in miline,
ki ga,
v realnem življenju-
nisem bila nikoli deležna ;

Namreč ,
moja mama je bila stroga ,
zelo stroga mama;

” A, veš ” ,
je začela ,
in globoko vdihnila,
kot , da je zbirala pogum , da se odpre ..
v upanju ,
da ne bo spet prizadeta..

Takrat ,
ko te je prinesla babica,
sem videla le v belo odejico zavito bitje ,
ki je mirno ležalo v nje naročju;
Takrat ,
ko te je podajala v moje stegnjene roke,
mi je tiho zašepetala :

” To je najlepši otrok , kar sem ga videla . ”
Vem ,
da je hotela biti prijazna,
je še nadaljevala ,
a ,
ko sem se ti zazrla v obrazek žareč , ,
si se mi nasmejala od ušes , do ušes ..
In res si bila zala-
deklica moja mala ;

Prijela sem se za usta,
da ne bi zaslutila ,
da sem ob tej njeni začetni povedi zaihtela..
podoživljala sem trenutek ,
ko me babica polaga v nje naročje,
in njen pogled ,
ko gleda dete svoje..

Ni mi pripovedovala
o svojem čutenju do mene ,
do otroka svojega ,
ki ga je pravkar rodila .

Pa vendar ,
ravno to sem želela ,
da bi vse ,
kar je bilo med nama razumela ,
sprejela , odpustila-
sebi in njej ,
ker sem neko težko bolečino v sebi nosila
in gojila, ter se tako od sebe oddaljila..

Želela sem si svobodo ,
a vedela sem ,
da se bom osvobodila le , če bom svojo mamo razumela in čustveno sprejela ;

Nadaljevala sem ,
ko sem zajela sapo
in se vsaj delno umirila;

“Kaj pa ti mama ;
kaki občutki so te prevevali,
ko si me objemala ,
v tisti stari porodnišnici …

Si bila osamljena ,
( hotela sem reči nesrečna , pa sem se ugriznila v jezik ..),
ko so mamice obiskovali njih dragi ;

Želela sem nadaljevati ,
v logičnem toku dogodkov .
V smislu :
“Verjetno si bila ranljiva in prizadeta..
verjamem pa ,
da si postajala sočasno vedno bolj močna , klena ? ”

Pa nisem ;

trenutki neskončni kot vesolje ,
saj čakam , kdaj bo spregovorila;
in je nadaljevala :

” Veš,
(- tišina dolga-) ,
nisem imela druge možnosti kot ,
da sem te dala k svojemu očetu,
zato si ga tudi ti ,
kot mi njegovi otroci ,
klicala ” ajta ” ( po naše – oče)
in h teti Miliki ,
ki je ostala na kmetiji..

Silva,
delala sem od jutra do večera ..
takrat ni bilo vrtcev , kot danes ..
in bila si nezakonska…

V trenutku sem ozavestila dejstvo ,
da tukaj pa ni : ” ampak ! ”

Tako je bilo!
hudo ….

.
.
Spomnim se ,
ko mi je ob nekem slavju kazala album ” slik ” ,
svojega življenja;

Takrat ,
spoznam dejstvo za preživetje;

Tudi njo so –
pri petih letih-
dali revni starši ,k teti v rejo .

Teta je živela na drugem koncu Prekmurja;
Bila je dokaj premožna, a ni imela svojih otrok ;
Tako je bila oddana stran od sester in od brata..
stran od mame in očeta.. osamljena , nesrečna…

Globok vdih,
od telefona stran,
da mama ne začuti ,
kako jo čutim ,
kako ji odpuščam za ves hlad ,
ki mi ga je lahko dala..

Zdaj vem ,
da tudi sama ni bila deležna topline,
da jo je tudi sama nenehno iskala ..
zato je ni poznala..

Nikoli se ni predala čustvom ,
umrli so z njo ,
nekoč nekdaj ;

Nisem veliko izvedela iz pogovora,
ampak sem jo začutila,
skozi empatije do nje;

Začutila sem jo-
vedno bolj in bolj;

Začutila sem –
mamo,
v vsej toplini .

Osvobodila sem se .

Upam ,
da se je tudi ona.

/ osnutek za .. /

S spoštljivostjo do mater;
Na nas je ,
kako se bomo opredelili do njih … ;
Kajti naši otroci ,
nam bodo pokazali …
ogledalo ..

In da,
Kozmos ima svojo logiko ;
Vaša Silva.
Janež.