” IZPOVED ” –
LJUBEČIH ČUSTVOVANJ –
/vam/
DRAGI OSEBI,
NE NUDI GARANCIJE,
DA SO TA VZAJEMNA;

PA VENDAR ,
TAKO DEJANJE OSVOBAJA,
SAJ JE NASPROTJE-
HREPENENJU,
KI NAS ZAVAJA ; . Silva Janež.

Prepričana sem,
da imamo vedno,
na razpolago alternativo ;

Pasivnost ,
ki se skozi strah,
odraža v hrepenenju
in s tem povezanim –
notranjim trpljenjem;

Tak odnos-
do ” stanja v katerem se znajdemo ” ,
nam ni v dobro ,
a je velikokrat,
” strah ” – pred zavrnitvijo močnejši
paradoks;

In seveda aktivni odnos,
kar pomeni ,
da ozavestimo dejstvo ,
da sami kreiramo svoje življenje,
seveda z odločitvijo za in proti , znotraj danosti ;

Slednja, pa je težka,
saj terja veliko poguma
in odgovornega odnosa do življenja;

Sama si,
ko sem na razpotju ,
postavim vprašanja,
ki terjajo ( poštene) odgovore,
ki me prisilijo,
da se soočim s seboj
in tako ozavestim stanje duha;

Takrat,
ko to ozavestim
vem ,
da si ne želim življenja ,
ki ga lepo ponazarja :
“tek na mestu” ,
oziroma biti v ” leru” ;

Pomembno pa se mi zdi dejstvo ,
da nam um pomaga,
da zatremo svoj ” ego “;

Predvidevam ,
da smo se vsi –
znašli kdaj v situaciji ,
ko nam ni bilo jasno ,
zakaj se nam dogajajo neka stanja ;

Sprejeti dejstvo , da smo sestavni del Umiverzuma
in da ima le ta svojo logiko,
nam olajša marsikatero odločitev –
– povdarjam –
znotraj danosti ;

Pripovedujem torej,
da je življenje zelo kompleksno
in daleč od enoznačnega;

Velikokrat smo zbegani
in se sprašujemo , ko nam je hudo :
” Zakaj jaz ”
Sila preprosto , ker se znotraj danosti
zadržujemo ,
se zatajujemo..

Tako so nas vzgojili..

Spet podležemo starim vzorcem,
” edine zveličavne resnice .. “,
ki nam jih vcepljajo od rojstva;

Tako postanemo ujetniki,
v odprti kletki ,
ker nas je strah resnice;

A,
vemo ,
da nas le resnica,
osvobaja;

Bi kdo oporekal ,
češ ,
kam bi pa prišli ,
če bi vsi govorili resnico ..

” Do svobode ;! ”
odgovarjam …

Do svobodnega vdiha ,
kot takrat ,
ko smo se rodili
in bili elementarni,
nedotakljivi ,
v trenutku danosti;

Kajti ,
resnico-
se da pripovedovati tudi ljubeče ,
ne glede na to ,
koliko bolečine je sprožila v nas ;

Smo srčna bitja,
v to verjamem ;

A,
skozi naš razvoj – evolucije,
smo se srčnosti začeli bati;

Bati se ,
da bomo v čustvih krasnih ,
prizadeti;

Zato moj apel , dragi moji :

” Brez zadržkov,
sledimo svojemu srcu ,
in zapovejmo umu ,
da poreže EGU peruti,
nato pa v akcijo ,
sebi v dobro ,
saj se ne bomo bali zavrnitve;”

Saj s tem ,
ko smo odkriti do sebe ,
in do tiste duše ,
ki nam ni namenjena,
/ ker -da
nima dovolj poguma ,
ali pa ji ga ego utiša !,
si bomo dali možnost ,
da se nam –
prava ljubezen ,
nam namenjena duša ,
približa;

In sprožila se bo reakcija ,
močnejša od erupcije sonca;

Kajti ,
ne želim – o
si biti android ;
ki počne vse na povelje;

Uživajte v danostih , dragi moji ,
a
nikar ne pozabite,
da pogum velja;
Vaša Silva.

Silva Janež: Tekst in likovno delo : ” Android “, olje na platno;
1,70 cm x 110 cm