“ALI BO KDAJ BOLJE ”
Me sprašuje prijateljica
in seveda misli na
medčloveške odnose
in sicer stanje ,
ki vlada v kaosu današnje danosti ” ;
” Po pravici ;
nimam pojma”
ji odgovorim ,
ker se zavedam ,
da se -v takem odnosu ,
kot ga sedaj ” gojimo “,
do žiteljstva na planetu .
ne bo nič-
nam v dobro in sicer,
spremenilo ;
Zatorej ,
čemu spraševanja ;
Čemu-
v tej smeri –
podzavestna želja ,
da se nam neka-
univerzalna danost ,
sama po sebi –
podarja;
Pa vendar,
se to vprašanje:
znova
in znova poraja
v nas nemir ustvarja, saj je enim v interesu ,
da se nas razdvaja ;
Saj vemo ,
da so se –
skozi cel človeški “rod ” ,
bile bitke –
za ozemlja,
za naravna bogastva,
za poceni delovno silo..
Posledično,
seveda za nadzor
– oziroma ,
za oblast ;
Saj vemo ,
da so se,
za dosego ciljev ,
spreminjale le uniforme,
način borbe
in orožje ;
Zato ,
KER NAM JE TO DEJSTVO ZNANO ,
SE SPRAŠUJEM ,
ZAKAJ VPRAŠANJA TAKA ,
KO PA VEMO ,
DA SE ZGODOVINA PONAVLJA !
“Ali bo kdaj bolje ”
prepričana sem, da si zastavljamo napačno vprašanje;
KAJ MI JE STORITI ,
DA BO BOLJE ”
je vprašaje ,
ki lahko premakne…
in to tako, da se osvobodimo starih vzorcev ,
v našem – pra- spominu ;
VSAK ZASE ,
A NIKAKOR
o,
ne ,
nikakor,
V VNOVIČNEM GRUPIRANJU –
ENAKO MISLEČIH !
Ozavestiti bo treba slej ,
ko prej ,
da je skrajni čas ,
da zaustavimo
potrošniško mrzlico;
Enako ,
kot se je to zgodilo ( prispodoba ) za časa zlate mrzlice v ZDA..
Kako se je to zgodilo ,
preprosto ,
zaradi pohlepa,
so
izčrpali narave danosti ..
Kajti ,
potrošništvo ,
nas je
v novem tisočletju,
močno zaznamovalo,
pomehkužilo, pomeni ,
da nas je v napačno smer s – peljalo;
Kaj je torej v moči posameznika
da lahko spremeni tok ” zgodovine ”
se sprašujem ;
Da spremlja dogodke ,
a
z distanco ;
Tako ,
da se ne bo dal,
zavesti,
da ne bo nestrpen ,
prestrašen ,
posledično ” poneumljen ”
in zato nehuman ;
da ne bo ocenjeval človeka
po njega materialnih dobrinah ,
ampak,
na osnovi njega,
srčni in razumski danosti ;
da ne pozabi ,
da živimo sicer stresno ,
a,
še vedno v miru ;
in si prizna ,
da drugim po svetu ,
ta danost –
ni ,
sama po sebi umevna ;
So v stiski ,
grozljivi,
nam –
nedoumljivi ;
Zato se jih ne boj -mo ,
jih ne odganjaj- mo ,
ampak pritisni -mo z vso silo na tiste ,
ki so vso to grozo povzročili ;
in to,
zaradi hazarderstva
in dobička ,
ki ga z nikomer
ne bi delili ;
A,
so ga na ramenih :
vseh ostalih-
na dnu človeške piramide,
pridobili ;
DA ,
verjamem ,
da se
SPLAČA SPREMENITI ;
Potrebno se je truditi v smeri ,
da najdeš svoj notranji mir ,
sredi kaosa ;
Zavedajoč se ,
da notranji mir ni stalnica ,
ampak se je zanj
potrebno vedno znova
po- truditi ;
Taka borba ,
vsakega od nas
nam bo dala moč ,
da spreminjamo zgodovino mi
in ne peščica ljudi ;
Je to utopija ;
Verjetno –
boste pritrdili;
Pa kljub temu verjamem ,
da bo prišel čas ,
ko bomo
RESNIČNO ZAŽIVELI ; Silva Janež;
Lepo mi bodite prijatelji in prijateljice in ne pozabite ,
da nikoli ne vemo ,
kdaj bomo ob nepravem času ,
na nepravem mestu..
Zato ni potrebe,
da smo ” panični “,
pred drugimi nesrečniki ;
Kajti ,
človek , ki se boji svoje sence ,
ker ni razčistil sam s sabo ,
se bo bal vsega okoli sebe ;
Tudi malega srnjačka,
ki se mirno pase sredi jase;
Želim vam krasen začetek prijetnega ,
dragi moji ;
vaša Silva ,
Janež.

