Prepričana sem ,
da je strah ,
ki ga vzbuja v nas družba s ciljem ,
da nas vodi – po svoji podobi –
vzrok ,
da se na pot samoiskanja,
ne ” odpravljamo ” radi ;

Veliko lažje je , da poiščemo nekoga , ki nam bo pokazal, kje nam je mesto v družbi ;

Podobno kot izpit za vožnjo;  Vedeti moramo , da se v rdečo luč  na semaforju ,  ne vozi !

To si je dobro zapomniti in opomniti tudi naše potomce …

V nasprotnem , smo sokrivi posledic zase in sicer ;

A kaj , če ne vidimo ” rdečega semaforja ” , ampak,- je za nas, zgolj sugestija sistema ? !

Takrat ni fajn , da se  na naši poti,  zoperstavimo “uniformi !”,

saj  le – ta ne mara odstopanj od ” absoluta resnice “, za katero nimamo pojma od kod sistemu dana  ” ta pravica ! “;

Ali pač , po Machiavelli- ju, ki itak že v srednjem veku vse sisteme razgalja ;

Epilog :

Od rojstva naprej nas učijo, kako naj ravnamo , da bo prav nam in  drugim ;

pritisk na posameznika , v smislu ” greha lastnega ” , se samo še stopnjuje..Verjemite mi , da ne razumem, zakaj se, potem takem vedno znova , tudi kot zrele osebnosti , zatekamo k ” pastirjem “, s ciljem, da nam bodo olajšali naše bivanje na tem planetu ;

Zakaj dvom v smisel vodenja “TAKO NAREDI IN TI BO LAŽJE  ” ,z moje strani ;

Preprosto zato, ker čutim , da na naši poti samoiskanja , ni ” PLONJKANJA ” , ni prevare , ampak se skozi naše življenje,  vedno  soočamo  sami s seboj;

Pomislimo,

ali je  mar to potreba, da se izgovorimo na tistega “pastirja “,
ki nas je zavajal,
in nas je : ” peljal žejne čez vodo ” ;

Smo res -nespodobni sprejeti odgovornost do lastnega življenja ;

Prijeten počitek vam želim , dragi moji ;

vaša Silva .
vaša Silva.