SIJ BREZPOGOJNE LJUBEZNI ;

NI POMEMBNO ,
KAKO TE VIDIJO STARŠI,
KO PRIHAJAŠ NA SVET ,
AMPAK NJIH POGLED ,
KO TE ZAPUŠČAJO ;

KAJTI TEGA POGLEDA
NE BOŠ NIKOLI POZABIL .Silva Janež.

Zapis je v opomin otrokom, da ozavestijo kako pomemben je naš odnos do svojih staršev ,skozi ” skupno življenje !!! ” ;

Njih zadnji pogled – nam pripoveduje skozi ekspresijo- kako čustveno bolečino smo jim zadali, o besedah neprimerne človeka , ko smo jim pripovedovali in jim nakazovali , kako so nam odveč tako ostareli , bolni , nemočni, predvsem pa osamljeni in željni družbe nas in vnukov… Saj vendar vedo , da je svet vedno bolj krut in ni časa za ” svoje ” , kaj šele za njiju …

V teh očeh se bomo videli , pokažejo nam zrcalno sliko sebe in ob tem se bomo zgrozili, zavedajoč se , kaj bomo tudi sami doživeli ;

Lahko pa se bo zgodilo, da bodo oči matere, očeta – ob zadnjem vzdihljaju tople , s solzami sreče, kot vrelec neskončnega vira – za nas odrešujoče ;

Kajti starševski pogled – na njuni poti na drugo stran mavrice – je bil enak tistemu kot takrat ,ko sta nas ob rojstvu za večno – v brezpogojni ljubezni – objela in sprejela ;

Velika sreča se nam ponuja , če smo s straši ob trenutku , ko nas njih forma zapušča , kajti imeli bomo čas, za objem , ali opravičilo …
Kajti sami smo ogledalo njihovo in naši otroci nas opazujejo in si zapomnijo ;

Naslednji smo mi na vrsti ;

Še en krasen dan je za mano , Taj maha z repkom , očitno se strinja , ali pač hoče pozornosti – objema;
Obiskala sva Navje , kjer počivajo velika Slovenska imena ;